Statut

 

S T A T U T   politične stranke

 

Krščanski socialisti Slovenije – Krekovi socialisti

 

s spremembami sprejetimi na Kongresu dne 27.09.2015

ter dopolnitvami in popravki z dne 21.10.2015

 

 

Krščanski socialisti Slovenije – Krekovi socialisti smo politična stranka, ki deluje po demokratičnih načelih na ozemlju države Slovenije.

Osnovne usmeritve in principi delovanja stranke izhajajo iz programa stranke in predstavljajo zavzemanje za:

socialno pravičnost;

človekove pravice in temeljne svoboščine;

pravno državo;

policentričen, uravnotežen in okoljevarstveni razvoj;

tržno ekonomijo, ki temelji na lojalni konkurenci in soudeležbi oz. solastništvu delavcev

 

 

IDENDITETA STRANKE

  1. člen

Ime stranke je: Krščanski socialisti Slovenije – Krekovi socialisti

Skrajšano ime: Krekovi socialisti

Kratica:            KSS

 

Stranka je pravna oseba, s sedežem v Ljubljani.

 

  1. člen

 

Žig stranke ima tanko obrobo oglate oblike z zaokroženimi vogali dimenzije 28 mm X 28 mm. Znotraj obrobe je poševno ležeč nagelj, pod kotom 45˚; cvet v smeri kota levo zgoraj; pecelj v smeri desno spodaj. Obroba, roža in pecelj sta izrisani z vijoličasto barvo brez polnila. V kotu levo spodaj je kratica KSS, izpisana z velikimi tiskanimi črkami vrste Arial, velikosti 12

 

O obliki in izdaji vseh naknadno izdanih pečatov, na državnem nivoju, lokalni ravni ali za druge organe ali namene odloča IO stranke.

 

Znak (logotip) stranke predstavlja stiliziran nagelj in kratica stranke. Nagelj je nagnjen v levo pod kotom 45˚; cvet v smeri levo zgoraj; pecelj v smeri desno spodaj. Pecelj ima v zgornjem delu tanka lističa, ki skupaj s pecljem tvorita podobo križa. V zamišljenem kotu levo spodaj, ki poteka od levega roba cveta navzdol in od spodnjega konca peclja levo, je kratica KSS v pisavi Arial

Cvet je rdeče barve oznake #d83c16, čašica cveta in pecelj pa zelene z oznako #427d47; črke kratice KSS so črne barve z oznako # 0c0c0c .

Skrajni zgornji/spodnji točki ter skrajni desno/levi točki samega znaka so v razmerju 1:1 . Znak stranke (nagelj in kratica) sta postavljena na belo podlago (z oznako #fffff ) kvadratne oblike, ki je od samega znaka večja za 20 procentov. Znak je v sredini podlage in je v razmerju z belo kvadratno podlago v razmerju 1 : 1,20

 

Znak se lahko uporablja v različnih velikostih, s tem, da se razmerje v širini in višini ne spreminja.

 

  1. člen

Stranka se za uresničevanje svojih programskih usmeritev in političnih ciljev lahko povezuje tudi s političnimi, interesnimi, stanovskimi, projektnimi in drugimi skupinami, organizacijami, združenji in gibanji.

 

 

ORGANIZIRANOST

  1. člen

Stranka je organizirana po funkcionalnem, interesnem in geografskem načelu.

 

Funkcionalno organiziranost predstavlja hierarhična struktura organov stranke, na državnem in lokalnem nivoju.

 

Interesno organiziranost se lahko uresničuje v Idejno programskem svetu stranke, in odborih stanovskih, interesnih skupin po načelu prostovoljne organiziranosti.

Mladi, seniorji, delavci, kmetje ženske, se lahko samoupravno organizirajo v odborih, sekcijah, združenjih na osnovi soglasja Izvršilnega odbora stranke.

Vodijo lahko članske evidence svojih združenj.

Predstavniki interesnih združenj so lahko tudi imenovani člani razširjenih sej Izvršilnega odbora in drugih organov stranke na osnovi določil le teh.

IO stranke, jim lahko za svoje dejavnosti omogoča del finančnih sredstev in organizacijsko pomoč.
Teritorialno organiziranost predstavljajo regijski, pokrajinski, občinski in krajevni lokalni odbori stranke, ustanovljeni in organizirani v skladu organizacijsko shemo stranke.

 

 

 

JAVNOST DELA

  1. člen

KSS deluje javno.
Organi stranke lahko odločajo tudi na zaprtih sejah.

O vseh pomembnih odločitvah obvešča svoje člane in širšo javnost.
Organi stranke obveščajo javnost na javnih sejah, novinarskih konferencah, z izjavami za javnost, glasili, ipd.

 

ČLANSTVO

  1. člen

Članica oziroma član KSS (v nadaljevanju: “član”) je vsak, ki sprejema program in statut ter redno plačuje članarino.

 

Vsak član KSS potrdi svoj vstop v stranko z lastnoročnim podpisom pristopne izjave, katere original je v evidenci pri organizacijskemu tajniku KSS. V pristopni izjavi je potrebno navesti svoje ime in priimek, rojstne podatke, stalno in začasno prebivališče in druge podatke, ki jih določi Izvršni odbor KSS.

 

Izvršilni odbor lahko zadrži vpis posameznika v evidenco le izjemoma, v kolikor posameznik ne izkazuje niti minimalnega poznavanja strankinega programa ali pa so njegova predhodna dejanja in stališča v nasprotju s temeljnimi programskimi usmeritvami. Kandidat za vstop imajo v primeru zadržka pravico do ugovora na Nadzorni odbor stranke. Mnenje Nadzornega odbora je za kandidata dokončno. Če se mnenje Nadzornega odbora razlikuje od stališča Izvršilnega odbora, lahko IO zahteva presojo o članstvu na Kongresu stranke. V tem primeru o članstvu dokončno odloča Kongres.

 

Član KSS je lahko le polnoletna oseba ali oseba, ki je dopolnila 15 let starosti in predloži pisno privolitev svojega zakonitega zastopnika. V skladu z zakonom o političnih strankah pa tudi državljani EU. Član KSS ne more biti hkrati član druge politične stranke, razen, če IO za posameznega člana odobri določeno prehodno obdobje prehoda iz ene stranke v drugo.

Višino članarine in obliko plačevanja določi Izvršilni odbor stranke.

 

Članstvo nastane z vpisom v register članstva. Vpis v register članstva se opravi na podlagi izročene pristopne izjave in potrdila o plačani članarini. Pristopna izjava se šteje za izročeno, če jo podpisnik ali predstavnik stranke izroči organizacijskemu tajniku stranke ali jo pošlje po pošti in pošiljka prispe na sedež stranke. Register članstva vodi organizacijski tajnik stranke.

 

Član, ki zaradi svojih finančno-materialnih razmer ne more plačevati članarine, je lahko članarine oproščen. Namesto članarine lahko vsak posameznik le to kompenzira tudi z drugimi delovnimi aktivnostmi v stranki. O tem odloča Izvršilni odbor ali po njegovem pooblastilu, neposredno organizacijski tajnik

 

Četudi član ni poravnaval članarine ali zadostil drugim pogojem iz predhodnega odstavka mu članstvo v stranki še ne preneha. To se lahko izvrši šele, če ga k temu predhodno pozove Izvršilni odbor ali po njegovem pooblastilu organizacijski tajnik in se ga tudi opozori na možnost črtanja iz članstva

 

  1. člen

 

Pravice in dolžnosti članov:

 

Član stranke ima pravico, da:

  • oblikuje in uresničuje politiko stranke;
  • je obveščen o delovanju stranke;
  • voli in je voljen v vse organe stranke;
  • kandidira in je kandidiran za uvrstitev na kandidatne liste stranke za volitve v predstavniška telesa;
  • odstopi z voljene in imenovane funkcije in izstopi iz stranke;

 

Član stranke ima dolžnost, da:

  • se ravna po statutu, programskih dokumentih in sklepih organov stranke;
  • redno plačuje članarino;
  • sodeluje v organih, v katere je bil izvoljen in
  • izvaja naloge, katere je osebno prevzel v okviru delovanja stranke, in o tem poroča pristojnim organom stranke.
  • Program, statut, pravilniki in ostali splošni akti zavezujejo vsakega člana.

 

  1. člen

Prenehanje članstva

 

Črtanje iz registra članstva se opravi ob:

  • izstopu na podlagi podpisane izstopne izjave, ki jo član izroči organizacijskemu tajniku stranke, kateremu koli drugemu članu Izvršilnega odbora ali jo pošlje po pošti na sedež stranke;
  • zaradi neplačevanja članarine, oz. določil 6. člena statuta;
  • smrt;
  • izključitvi.

 

Postopek izključitve se lahko uvede na pobudo vsakega člana, po predhodni oceni utemeljenosti, pa ga sproži Izvršilni odbor. Temeljiti mora na prepričanju, da posameznik ravna v nasprotju z statutom in programom stranke ali močno škodi ugledu stranke. Ugovor in dokončno odločanje je analogen postopkom opredeljenim v tretjem odstavku 6. člena statuta.

 

  1. člen

Častno članstvo

 

Stranka ima tudi častne člane s pravicama:

  • sodelovati pri delu in aktivnostih stranke in
  • biti obveščen o delu stranke.

Častni član stranke je lahko oseba, ki ima velike zasluge za razvoj stranke in demokratičnih idej doma in/ali v svetu ali za razvoj Slovenije.

O častnih članih je vodena posebna evidenca. Častno članstvo podeljuje in odvzema Izvršilni odbor stranke.

 

 

GLASOVANJE – KANDIDIRANJE – ENAKOST MOŽNOSTI

 

10.člen

Način glasovanja

 

Vsi kolegijski organi stranke veljavno odločajo, z večino opredeljenih glasov (vzdržani glasovi ne štejejo) navzočih članov.

 

Odločitve se lahko sprejemajo z glasovanjem – javno ali tajno. O načinu glasovanja se izjasni večina navzočih. Kadar se glasuje o personalnih zadevah se odloča praviloma tajno, razen če nihče od navzočih članov organa ne nasprotuje javnemu glasovanju.

 

O posameznih zadevah iz svoje pristojnosti se lahko člani kolegijskih organov opredeljujejo tudi z pisnimi izjavami ali izjavami potom sodobnih elektronskih komunikacij: faxa, sms sporočil, e-pošte in druge načine, ki jih odobri predsednik stranke, razen če je za posamezni organ to izrecno določeno drugače. Način izjavljanja pri teh načinih regulira in evidentira organizacijski tajnik stranke.

 

V primeru izraženega suma o verodostojnosti izjav oz opredeljevanj, o njih presoja Nadzorni odbor, ki lahko zahteva drugačen, verificiran način izjavljanja.

  1. člen

Kandidiranje

Volitve v vse organe oz. nosilce funkcij stranki in za kandidatke oz. kandidate oz kandidatne liste za volitve v Državni zbor, lokalne skupnosti, predsednico oz. predsednika republik, poslanke oz. poslance Evropskega parlamenta se opravijo po predhodnem postopku evidentiranja in kandidiranja.

Volitve v vse organe oz. nosilce funkcij stranki je pristojen Kongres stranke za ostale kandidate oz. kandidatne liste naštete v predhodnem odstavku tega člena pa Izvršilni odbor stranke.

Predlog za evidentiranje kandidatov za volitve na funkcije, organe in institucije naštete v prvem odstavku 11. člena lahko na Izvršilni odbor poda vsak član stranke. Izvršilni odbor stranke pa na osnovi predloga evidentiranih kandidatov pripravi predlog možnih kandidatov. O predlogu možnih kandidatov se glasuje na Kongresu stranke oziroma Izvršilnem odboru. Na Kongresu se poleg predloga možnih kandidatov lahko predlaga še dodatne kandidate v glasovanje, če se s tem dodatnim predlogom strinja vsaj tretjina navzočih delegatov Kongresa.

Podrobnejše postopke in merila za predlaganje, evidentiranje in kandidiranje za vse funkcije,.organe in institucije imenovane v prvem odstavku 11. člena volitve članov organov, določa volilni pravilnik, ki ga sprejeme Izvršilni odbor stranke.

12.člen

Enake možnosti

Pri določanju kandidatk in kandidatov za volitve morajo biti zagotovljene enake možnosti obeh spolov. Način zagotavljanja enakih možnosti obeh spolov določa volilni pravilni, ki ga sprejme Izvršilni odbor stranke.

13.člen

Mandat

Mandat vseh izvoljenih nosilcev individualnih funkcij ali članov organov v stranke trajajo štiri leta. Če preneha funkcija članu organa ali nosilcu funkcije posameznega organa, Izvršilni odbor stranke imenuje vršilca dolžnosti, ki to funkcijo opravlja do prvega naslednjega Kongres.

 

ORGANI STRANKE

  1. člen

Organi stranke na državni ravni so:

 

  • Kongres stranke,
  • Izvršilni odbor,
  • Razširjeni Izvršilni odbor,
  • Predsednik in podpredsedniki,
  • Glavni tajnik,
  • Organizacijski tajnik,
  • Idejno programski svet,
  • Nadzorni odbor

 

 

KONGRES STRANKE

  1. člen

Kongres je najvišji organ KSS. Kongres se sestaja enkrat na štiri leta. Skliče ga Izvršilni odbor KSS. Vabila za kongres morajo biti posredovana vsaj 8 dni pred sklicem Kongresa, za Kongres, ki bi potekal v mesecu juliju in avgusta pa vsaj 10 dni pred datumom poteka. Za zanesljivost obveščanje o sklicu je odgovoren organizacijski tajnik stranke.

Izredni kongres skliče Izvršilni odbor KSS kadarkoli z večino glasov svojih članov ali na zahtevo polovice (1/2) lokalnih odborov.

Zahteva za sklic Izrednega kongresa stranke mora vsebovati vsaj polovico (1/2) zapisnikov sej Izvršnih odborov lokalnih odborov, iz katerih je razvidna zahteva po sklicu izrednega Kongresa.
Izvršilni odbor mora sklicati izredni kongres v 3 mesecih po prejemu 1/2 zapisnikov sej Širših območnih odborov. Če Izvršilni odbor ne skliče Kongresa v predvidenem roku, ga lahko skličejo Regijski odbori sami.

Na izrednem kongresu se obravnavajo samo točke, zaradi katerih je bil kongres sklican.

 

16.člen
Pristojnosti kongresa so:

  • določanje političnih in drugih usmeritev;
  • sprejem programa in statuta ter njuno spreminjanje in dopolnjevanje;
  • določa število in okviren obseg Regijskih odborov ter odloča o njihovih združitvah ali ukinitvah;
  • seznanitev s poročili o delu stranke;
  • sprejema finančni načrt in potrjuje finančno poročilo;
  • reševanje vlog, naslovljenih na kongres v skladu s tem statutom;
  • odločanje o predlogu IO o spojitvi, pripojitvi, razdružitvi in prenehanju stranke;
  • opravlja volitve za predsednika in člane Izvršilnega odbora, člane Nadzornega odbora stranke, ter za vse druge kandidate in nosilce funkcij v organih stranke;
  • opravlja druge naloge, določene s tem statutom.

 

  1. člen

Kongres sestavljajo:

vsi člani Izvršilnega odbora stranke, člani Nadzornega odbora in delegati Regijskih odborov.

Vsak ustanovljen Regijski odbor pošlje na kongres 3 delegate. Pred konstituiranjem Regijskega območnega odbora, pa je delegat na kongresu zadolženi poverjenik odbora.

 

Mandati vseh na kongresu izvoljenih organov trajajo štiri leta. Če Kongres tudi po preteku tega obdobja ni sklican, vsi voljeni funkcionarji dobe status vršilca dolžnosti.

 

Predsednik Izvršilnega odbora , glavni tajnik in člani Nadzornega odbora pokrenejo vse aktivnosti, za odstranitev ovir in čimprejšnji sklic Kongresa. Vršilci dolžnosti in zastopnik stranke lahko opravljajo le neobhodne tekoče naloge, vezane na obstoj stranke, ne morejo pa izvajati novih akrivnosti, sprejemati akte stranke ali nove programske usmeritve.

 

18.člen

 

Kongres odpre predsednik IO, ki predlaga v izvolitev tričlansko delovno predsedstvo in dva overovitelja zapisnika, po predhodnem posvetu s člani IO.

Možni kandidati za izvajanje nalog delovnega predsedstva so lahko vsi člani Kongresa razen samega predsednika IO in predsednika Nadzornega odbora.

 

Delovno predsedstvo vodi kongres, predlaga dnevni red in oblikuje sklepe.

V sprejem predlaga dnevni red, ki je bil predhodno najavljen v sklicu in ga na predlog navzočih lahko tudi razširi.

Člana delovnega predsedstva lahko nadomeščata predsednika pri vodenju posameznih točk dnevnega reda člana, po medsebojnem dogovoru.

 

Za vodenje zapisnika je odgovoren organizacijski tajnik oz. od njega pooblaščena oseba.

 

 

 

 

IZVRŠILNI ODBOR (skrajšano IO)

 

  1. člen

IO je 7 članski politično-operativni organ stranke

Izmed članov lastnega sestava, ki jih je izvolil Kongres, na svoji konstitutivni seji, na osnovi predloga predsednika IO, imenujejo tri podpredsednike, glavnega tajnika, organizacijskega tajnika in predsednika Programskega sveta.

 

IO se sestaja večkrat tedensko, najmanj pa enkrat na dva meseca. Sklicuje ga predsednik stranke, ki tudi vodi njegovo delo. V njegovi odsotnosti in po njegovem pooblastilu pa eden od podpredsednikov ali glavni tajnik

 

O posameznih vprašanjih se lahko sklicujejo tudi »ad hoc« seje, po načinu dela, opredeljenem v tretjem odstavku 10. člena statuta

 

20.člen

 

Naloge IO

 

IO neposredno opravlja naloge za uresničitev programa stranke, v skladu z usmeritvami Kongresa,

  • organizira in izvaja aktivnosti stranke;
  • ureja notranja organizacijska vprašanja v stranki;
  • potrjuje listo kandidatov za volitve organe stranke na državnem in lokalnem nivoju, za volitve v državni zbor in evropski parlament;
  • določa podroben obseg in sedeže Regijskih odborov;
  • daje soglasje na določitev števila in obsega ožjih teritorialnih odborov;
  • imenuje poverjenike Regijskih odborov;
  • ustanavlja volilni štab ter druga stalna ali začasna delovna telesa,
  • odloča o celostni podobi stranke, izbiri lastne himne, obliki logotipov in znakov;
  • določa podpisnike in pooblaščene osebe za finančno poslovanje z bankami in drugimi uradi v skladu s pravilnikom o finančnem poslovanju;
  • oblikuje predloge za kongres o spojitvi, pripojitvi, razdružitvi ali prenehanju stranke
  • vodi postopke in ureja premoženjsko-pravna razmerja stranke ob morebitnem izbrisu stranke iz registra oziroma ob morebitni združitvi ali razdružitvi stranke in
  • opravlja druge naloge in zadolžitve, izhajajoč iz drugih členov statuta in drugih nalog ,ki mu jih naloži Kongres.

 

 

Razširjeni IZVRŠILNI ODBOR (skrajšano rIO)

 

21.člen

IO lahko na svoje seje vabi, na pobudo predsednika in glavnega tajnika, tudi druge osebe, ki pripomorejo k vsebini razprav o posameznih temah. S tem pridobe status imenovanega člana rIO, za razliko od voljenih članov IO.

Imenovani člani rIO so lahko predstavniki oz . člani Regijskih odborov (ali njihovi poverjeniki) in ožjih teritorialnih odborov, člani Programskega sveta, vodje delovnih teles, vodje programskih resorjev, nosilci projektov in drugi aktivni člani. Status imenovanega člana rIO je lahko občasne ali trajnejše narave.

 

Seje rIO so po nalogah in formalnih kompetencah enake sejam IO, s tem, da se razprave odvijajo v razširjeni sestavi. Imenovani člani rIO lahko razpravljajo na seji, dajejo predloge, se opredeljujejo, za razliko od voljenih članov pa ne glasujejo o samih sklepih.

 

 

PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIKI STRANKE

 

  1. člen

Predsednik stranke je individualna funkcija;

predsednik stranke je sočasno član in predsednik IO

predsednik stranke je odgovorna oseba stranke, njen zastopnik;

predstavlja in zastopa stranko pred državnimi institucijami in v javnosti;

sklicuje in vodi seje izvršnega odbora,

izvršuje sklepe organov stranke,

poroča Kongresu o svojem delu in o delu IO in

je predpostavljena oseba zaposlenim delavcem v organih stranke na vseh ravneh organizacije

je skupaj s glavnim tajnikom, in organizacijskim tajnikom odgovoren za materialno in finančno poslovanje stranke, kar je podrobneje opredeljeno v finančnem poslovniku,

skupaj z glavnim tajnikom odobri izdelavo pečata teritorialnih organov in določa njihovo obliko; za tehnično izvedbo pa pooblasti organizacijskega tajnika stranke

 

Za politično koordinacijo in strategijo stranke lahko predsednik imenuje posebna delovna in posvetovalna telesa.

  1. člen

 

Podpredsedniki stranke pomagajo predsedniku pri njegovem delu, v njegovi odsotnosti in na osnovi njegovega predhodnega pooblastila opravljajo enake naloge

Predsednik jih lahko pooblasti za izvajanje posebnih zadolžitev in političnih akcij.

 

 

GLAVNI TAJNIK

  1. člen

Glavni tajnik stranke organizira strokovno, organizacijsko in administrativno delo za stranko na ravni države. Je neposredno odgovoren za organiziranje notranjepolitičnega dela.

Glavni tajnik stranke:

je odgovoren za politično koordinacijo skrbi za pretok informacij in usklajeno delovanje državnih, teritorialnih in interesnih organov strank;

skrbi za obveščanje organov in članov stranke

je odgovoren za pripravo pravilnikov in delovnih gradiv, ki jih obravnavajo organi stranke,

je skupaj s predsednikom odgovoren za materialno in finančno poslovanje stranke, razen če ni v pravilniku o finančnem in materialnem poslovanju stranke drugače določeno,

pripravlja letni finančni načrt in poročilo, razen če ni v pravilniku o finančnem in materialnem poslovanju stranke ni drugače določeno,

opravlja druge naloge ter izvršuje pooblastila po tem statutu in sklepe pristojnih organov stranke.

 

 

ORGANIZAJSKI TAJNIK

25.člen

 

Organizacijski tajnik vodi pisarno stranko, organizira njeno delo in je kontaktna oseba za člane in zunanje stike s posamezniki in ustanovami.

Organizira in razporeja delo organov stranke, delovnih teles vključno volilnim štabom, v kolikor organi ali delovna telesa ne organizirajo dejavnosti samostojno

sprejema, odpošilja ali razporeja pošto.

Sprejema in evidentira vloge prispele na stranko.

Skrbi za korektno izpeljavo sklicev na sejo organov ali delovnih teles in vročanje obvestil, pošiljk in drugega gradiva.

Vodi, razporeja in ureja dokumentacijo stranke na državnem in lokalnem, teritorialnem nivoju.

Vodi evidence članstva in ureja druge zadeve v zvezi s članstvom, ki jih določa ta statut.

Vodi blagajno oz. imenuje osebo zadolženo za blagajno.

Je lahko podpisnik za poslovanje z bankami in drugimi finančnimi institucijami, po pooblastilu Izvršilnega odbora.

Vodi zapisnike delovnih teles ali zate naloge predlaga drugo osebo, razen če na seji dotičnega organa ali delovnega telesa ne odločijo drugače.

 

 

IDEJNO PROGRAMSKI SVET

  1. člen

 

Programski svet je strokovni posvetovalni organ stranke.

Predsednika programskega sveta imenuje IO izmed svojih članov. Ta vodi in organizira delo, ob pomoči organizacijskega tajnika in glavnega tajnika stranke.

 

Programski svet lahko, ob soglasju IO, ustanavlja delovna telesa, komisije ali programske resorne odbore, ki pokrivajo posamezna tematska področja oz. resorje vladnih ministrstev.

 

V delo Programskega sveta se lahko vključujejo tudi osebe, ki niso člani stranke in s svojimi strokovnimi stališči, pobudami in idejami prispevajo k delu stranke. Imajo status zunanjih udeležencev Programskega sveta.

Ti lahko sodelujejo v razpravah, izvajajo določene projekte, se opredeljujejo, vendar brez pravice glasovalnega odločanja.

 

Programski svet ima lahko svojo evidenco o članih in zunanjih udeležencih.

 

 

 

 

NADZORNI ODBOR

  1. člen

Nadzorni odbor stranke spremlja in nadzoruje finančno in materialno poslovanje organov stranke na državni in lokalni ravni

Ocenjuje usklajenost posamičnih aktov organov stranke s statutom in drugimi splošnimi akti stranke.

Odloča o vključitvi in izključitvi člana stranke v mejah in pooblastilih določenih s tem statutom

Obravnava vloge in pritožbe naslovljene nanj v skladu s statutarnimi postopki.

 

  1. člen

Nadzorni odbor ima tri člane, ki jih je izvolil Kongres. Na konstitutivni seji izmed sebe izvolijo predsednika. Predsednik organizira vodi in organizira delo. Za posamezne aktivnosti lahko pooblasti ostala člana odbora. V nujnih in ažurnih zadevah sejo Nadzornega sveta lahko poteka tudi ob navzočnosti dveh članov.

Članstvo v nadzornem odboru ni združljivo s članstvom v kateremkoli drugem organu stranke na ravni državne organizacije, razen v Kongresu, rIO, v delu Programskega sveta in pri delovnih nalogah ter pooblastilih Ustanovnega zbora.

 

 

TERITORIALNA, LOKALNA ORGANIZIRANOST STRANKE

 

  1. člen

 

O številu in obsegu lokalnih odborov, ki jih ne določa že ta statut, odloča IO stranke, o ožjih lokalni odborih pa Regijski odbor, v soglasju z IO stranke.

Lokalni odbor je lahko organiziran, če ima na svojem teritoriju najmanj 3 člane stranke.

 

Lokalni odbori izvajajo program stranke na svojem teritoriju, tako da ga prilagajajo lokalnim posebnostim. Povezujejo se, v soglasju z IO stranke, s sorodnimi strankami, gibanji, društvi oz. civilnimi iniciativami ali so soudeleženi v njihovih posameznih akcijah.

 

Regijski in drugi ožji lokalni odbori samostojno sprejmejo statut in pravila ravnanja, pri tem pa naj bi sledili organizacijski shemi stranke na državni ravni, morajo pa biti strukturirani tako, da v svoje organe vključuje predstavnike ožjih teritorialnih enot.

 

O deležu članarine, ki propada lokalnim odborom odloča oziroma daje soglasje IO stranke in prav tako o deležu finančne, materialne pomoči in organizacijske pomoči, ki jo potrebuje posamezni lokalni odbor.

Lokalni odbori imajo lastno finančno in materialno poslovanje v okviru dela računa, s katerim razpolagajo. Predsedniki lokalnih odborov so pooblaščeni za finančno in materialno poslovanje lokalnih odborov v okviru finančnega načrta sprejetega na lokalni ravni, odobrenega v soglasju z IO stranke.

 

Širši lokalni odbori imajo nalogo, da na svojem teritoriju vzpodbujajo in v soglasju z IO stranke organizirajo ožje lokalne odbore. Za te naloge lahko širši lokalni odbor v soglasju z IO stranke imenuje poverjenike.

 

 

  1. člen

 

Regijski odbori stranke (skrajšano RO)

 

Regijski odbori so najširša oblike teritorialne, lokalne organiziranosti stranke na ozemlju Republike Slovenije.

RO se organizirajo na sledečih območjih:

ljubljansko območje, gorenjsko območje, štajersko/prekmurko območje, dolenjsko/zasavsko območje, primorsko/notranjsko območje.

 

Spremembe v številu in poimenovanju statutarno naštetih Regijskih območij določa Kongres stranke, podrobnejšo teritorialno razmejitev in obseg določenega območja pa IO stranke.

 

Za organiziranje regijskih odborov IO stranke imenuje poverjenike. Ti poleg tega, da opravljajo aktivnosti za organiziranje odbora, v času pred ustanovitvijo zastopajo odbor, v soglasju z IO stranke izvajajo programske in politične aktivnosti na terenu. Do ustanovitve Regijskega odbora imajo lahko status imenovanega člana rIO.

 

31.člen

Ožji lokalni odbori

 

RO lahko, v soglasju z IO stranke, na svojem teritoriju organizirajo Pokrajinske odbore (skrajšano PO), ki zajemajo pokrajine z več občinami, nadalje Občinske (OO) in Krajevne odbore (KO), ki zajemajo posamezno krajevno skupnost ali naselja.

Druge ožje teritorialne odbore, ki bi jih bilo smotrno ustanavljati, glede na lokalne razmere in niso imenovani v tem statutu, opredeli IO stranke.

 

Razporeditev sredstev in o deležu pomoči do ožjih lokalnih odborov ureja Regijski odbor v soglasju z IO stranke

 

 

FINANCIRANJE STRANKE

  1. člen

Za financiranje stranke se uporablja določbe Zakona o političnih strankah.

Stranka si materialna in finančna sredstva za svoje delovanje zagotavlja s članarino, iz proračunskih sredstev, z dotacijami in darili posameznikov, podjetij in organizacij, s svojo dejavnostjo in iz drugih zakonitih virov.

 

  1. člen

Finančno poslovanje stranke na vseh nivojih ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme IO in ne sme biti v nasprotju z Zakonom o političnih strankah. Pravilnik določa zlasti način financiranja vseh organov stranke in odgovornost za finančno-materialno poslovanje stranke vseh, ki razpolagajo s sredstvi na vseh ravneh, način uporabe sredstev in finančni nadzor.

 

SPOJITEV, PRIPOJITEV, RAZDRUŽITEV, PRENEHANJE STRANKE

  1. člen

Predlog za spojitev, pripojitev, razdružitev ali prenehanje stranke je sprejet v postopek odločanja, če ga na IO stranke pisno poda najmanj 30 članov stranke ali najmanj en Regijski odbor in ga z glasovanjem na seji potrdi Izvršilni odbor z večina navzočih članov. Predlog mora vsebovati tudi predlog ureditve premoženjsko-pravnih razmerij stranke.

Predlog mora biti najmanj en mesec v razpravi med članstvom. Najmanj v mesecu dni po razpravi pa mora IO oblikovati predlog ter sklicati Kongres, na katerem se z večino glasov navzočih delegatov odloči o predlogu.

Če odločitev o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij na kongresu ni dokončno sprejeta, ureja premoženjsko-pravna razmerja Izvršilni odbor stranke.

 

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

  1. člen

Stranka ima naslednje splošne akte:

registrirani program stranke

statut,

pravilnike,

akt o sistemizaciji delovnih mest v primeru zaposlovanja

poslovnike in

navodila.

 

  1. člen

Obvezne razlage tega statuta in splošnih aktov daje IO stranke, v primeru ugovorov pa IO na skupni seji z Nadzornim odborom. Odloča z večino glasov navzočih. Te razlage so dokončne. IO ali nadzorni odbor lahko da pobudo na Kongres stranke za spremembo ali dopolnitev statuta, če meni da so posamezna določila nejasna ali sporna.

  1. člen

Pisno pobudo za spremembe in dopolnitve statuta ali programa lahko poda vsak član stranke. Pobuda se vloži pri organizacijskem ali glavnemu tajniku stranke, ki jo posreduje IO stranke. Predlog sprememb in dopolnitev statuta ali programa pripravi IO na podlagi predhodne – najmanj enomesečne – javne razprave na vseh nivojih stranke.

O spremembah statuta in temeljnih opredelitev programa odloča Kongres.

 

Spremembe statuta, ki se nanašajo na jezikovne, redakcijske oz druge tehnične popravke sprejema Izvršilni odbor stranke in prav tako spremembe in dopolnila, ki se nanašajo na postopek registracije in vnos tistih določil, ki jih neposredno predpiše zakonodajalec.

 

Spremembe programa, ki pa se nanašajo na podrobne razdelave ali okrajšave verzij in drugih informativnih, promocijskih gradiv, ki izhajajo iz programa pa sprejema IO stranke v sodelovanje z Idejno programskim svetom stranke.

 

 

  1. člen

V primeru prenehanja delovanja stranke premoženje in ustanoviteljske pravice preidejo na pravnega naslednika stranke. Če tega ni, o tem odloči kongres stranke ob sprejetju sklepa o prenehanju delovanja stranke.

 

Proračunska sredstva se vrnejo v proračun.

 

  1. člen

Člane organov ali nosilce funkcij, ki se razširijo oziroma vzpostavijo s spremembami statuta, se izvoli na kongresu, kjer so bile sprejete. Če je bil za članstvo v organu ali funkcijo že razpisan kandidacijski postopek, se upošteva tudi za razširitev števila članov organa ali funkcije. V primeru, da je vzpostavljen nov organ oziroma funkcija, se izvede kandidacijski postopek na samem kongresu.

 

  1. člen

 

Ustanovni zbor stranke z dne 10.09. 2007 je imel funkcijo in kompetence Kongresa.

 

  1. člen

Ta statut začne veljati od sprememb sprejetimi na Kongresu 27.09.2015 in vnesenimi dopolnili in popravki sprejetimi na izrednem Kongresu dne 21.10.2015.

Ta statut predstavlja čistopis, saj so v njem urejeno vključene sprejete spremembe in dopolnila.

 

 

 

Predsednik KSS:

 

Andrej MAGAJNA

Naše Flickr fotke- Poglej te vse fotke