Arhiv | Dogodki

Ponovna zahteva za nadzor in presojo ravnanja policije

Predlog za nadzor sem posredoval v svojem imeni in stranke Krščanski socialisti Slovenije na vaš direktorat že v letu 2013, dopolnjeno, integrirano verzijo pa  v začetku 2014 (dopis datiran z 11.01. 2014). Nanaša pa se na presojo dela policije v zvezi s tako imenovano akcijo Charly II, ki je potekala 3. novembra 2011 po Slovenije in je (naj bi) zajela 21 hišnih preiskav. Predmet: mladoletna/otroška pornografija, pregonljiva po 176. Členu KZ.

 

Kot je razbrati v priloženem dopisu in predhodnih  predlogih za nadzor nad delom policije, je posredi sum številnih, hujših nepravilnosti pri delu policije. Zdajšnja zahtevo posredujem po pravnomočni oprostilni sobi, v kateri so bile navedbe policije in tožilstva zavrnjene.

 

Direktorat predhodnih predlogov ni želel obravnavati, zaradi sklicevanja na odrt sodni postopek in to, da je bil v eni zadevi na policiji že uveden (nepoznan) disciplinski ukrep. Nanašal naj bi se na malomarnost pri varovanju dokaznega gradiva (izginotja računalnikov oz. zapečatenih diskov in forenzičnih kopij).

Tako pavšalno zavračanje nadzora je po mojem prepričanju in tudi  mnenju vrste pravnih strokovnjakov, nepravilno, saj bi se lahko za večino zadev nadzor lahko  in moral opravil ne glede na odprt sodni postopek. Ta se je vlekel in bi se teoretično lahko še naprej – v nedogled; preiskava o preiskava pa bi s te tudi odmikala – v nedogled. Na primer : prirejanje listin Luksemburškega varnostnega organa, kjer je morda šlo celo za ponarejanje.  Zakaj to vezati na moj postopek. To bi policija oz. nadzorna instanca ob seznanitvi morala preiskati avtonomno, takoj. Tudi evalvacijo  tako imenovane široke preiskovalne akcije iz 3. novembra 2010 bi morali narediti v vsakem primeru, ne glede kaj imam jaz na sodišču.

Čeprav bi se ta neaktivnost lahko opredelila  tudi kot opuščanje dolžnih ravnanj, je sedaj ključno to, da je na sodišču zadeva pravnomočno zaključena in ni več »odprt postopek.

 

Sedanja zahteva je skoraj identična predhodnim predlogom, s tem, da so nekateri elementi suma še bolj argumentirani / utemeljeni.

Na primer sum o upravičenosti sočasnih preiskav na drugih domovih se je potrdil po informaciji iz sodišča v začetku letošnjega leta. Zvedel sem za podatek ( neuradno deloma že prej), da je tako imenovana široka akcija Charly II, po vseh teh letih  dobila le en sodni epilog ! Je za tak  pičel rezultat kriva nestrokovnost, nepremišljenost, neodgovornost, ….  ali pa je šlo celo za inscenirano, uprizorjeno zadevo (kuliso), ki naj bi takrat ustvarilo vtis, da ni šlo za tendenciozno akcijo usmerjeno zoper enega.

 

Vse od začetka, od sredine 2009 (začetek: prejem obvestila iz Luksemburga)  do danes se je po moji presoji in politične stranke dogodilo toliko nepravilnosti  in imajo ti tolikšno težo, da je nujno in korektno, da vas o tem obvestim in sočasno ponovno podam zahtevo za nadzor in presojo ravnanja policije.

Opomba:

Priloge, ki so omenjene v posameznih alinejah vam ne posredujem ponovno, saj so bile na direktorat posredovane že omenjenega datuma – 11.1.2014 in pred njim. Gradiva se nahaja tudi v policijskih arhivih, sodnem spisu, če pa je še kaj potrebno z moje strani, vam lahko ponovno posredujem

Menim, pa da bi bilo vseeno dobro opraviti tudi osebni razgovor z menoj kot pobudnikom zahteve  in predstavnikom politične stranke, ki je bila v postopku tudi prizadeta!

 

Kratka predstavitev celotnih preiskovalnih postopkov:

Proti meni kot bivšemu obdolžencu se je vršil sodni postopek:

Številka spisa na Okrožnem sodišču v Ljubljani Opr.št. II Kpr 62653/2011

 

Odredba za hišno preiskavo izdana predlog Policijske uprave Ljubljana, sektor kriminalistične policije Ljubljana kar je navedeno tudi v sami ODREDBI  za preiskavo

(priloga 1)

 

Razlog za hišno preiskavo z dne 03. 1. 2010:

Sum posedovanja digitalne slike dekleta  v hlačah z golimi prsmi, dozdevno mladoletne osebe,  ki naj bi bila prenešena na naše računalnike iz internetne strani. (priloga 1)

Odredba o hišni preiskavi se je nanašala izključno na to datoteko.

Opomba:

Posedovanje slike se pri preiskavi vseh računalnikov, kakor tudi sledi izbrisane datoteke ni bilo potrjeno.

Sedaj tudi vemo zakaj sporne slike preiskovalci niso našli (niti sledi izbrisane datoteke); namreč  slika nikoli ni bila prenešena – o tem v nadaljevanju.

 

Preiskovalni sodnik na okrožnem sodišču:  Franc Hribar

Javni tožilec: Darko Novak

 

Razlog za nadaljevanje postopka, tudi po tem, ko inkriminirane slike (dekle v hlačah z golimi prsmi) po 6 mesecih fizičnega pregledovanja vseh datotek niso našli.  Policija pa naj bi pri iskanju slike iz odredbe na različnih računalnikih slučajno ( opravičeno po 219 a. členu ZKP / ob tem, da je sporna metodologija iskanja  – o tem kasneje) naletela na druge  slike oz. ilustrirane podobe, dozdevno mladoletnih golih ali razgaljenih deklet in začela pregon, zaradi posedovanj le teh, na osnovi 176. členu KZ.

 

 

 

 

 

 

 

KAJ JE SPORNO V RAVNANJU OZ.  POSTOPKIH POLICIJE

 

 

  1. DOLG ZAMIK – OD ODVESTILA DO URADNEGA ZAZNAMKA OZ. ZAČETKA PREGONA

 

  1. POIZVEDOVANJE O LASTNIKIH IP PRED URADNIM ZAZNAMKOM IN BREZ SODNEGA

NALOGA

 

  1. UPRAVIČENOST PREISKAVE PO NUJNEM POSTOPKU ?

 

  1. PRIREJANJE DOKUMENTACIJE luksemburškega varnostnega organa

 

  1. PRIREJANJE DOKUMENTACIJE TUDI V DRUGIH PRIMERIH

 

  1. VPRAŠLJIVA UPRAVIČENOST IN UTEMELJENOST PREDLOGOV ZA HIŠNO PREISKAVO

 

  1. NE-ARGUMENTIRANA DOLOČITEV OSUMLJENCA

 

  1. NEUPRAVIČENO ŠIRJENJE PREISKAVE

 

  1. NERESNIČNE NAVEDBE O NAROKIH (VABILIH) IN ODSOTNOST PRIZADETIH PRI PREISKAVI

 

  1. IZGUBA PRIMARNIH DOKAZOV – DISKOV OZ. RAČUNALNIKOV

in

IZGUBA FORENZIČNIH KOPIJ VSEH RAČUNALNIKOV

 

  1. STROKOVNE POMANJKLJIVOSTI PREISKAVE PO IZSLEDKIH INŠTITUTA ZA FORENZIKO

 

  1. DOPUSTNOS VSTOPA V PISARNO POLITIČNE STRANKE IN ZASEGA NJENEGA RAČUNALNIK

ter NEODGOVORNO RAVNANJE Z RAČUNALNIKOM  IN NJENIMI DATOTEKAMI ?

 

  1. NEODGOVORNO RAVNANJE Z RAČUNALNIKOM V UPORABI POLITIČNE STRANKE IN

NEZAVAROVANJE NJENIH DATETOTEK

 

  1. USTREZNO UKREPANJE ZOPER (NE)ODGOVORNE OSEBE NA POLICIJI ?

 

  1. DVOMLJIVI REZULTATI ŠTEVILNIH HIŠNIH PREISKAV

 

  1. IZOSTANEK OBVEŠČANJA IN POVRATNIH INFORMACIJ

 

 

AD

(obrazložitev predhodnih točk)

 

Ad 1.

 

DOLG ZAMIK –  OD ODVESTILA DO URADNEGA ZAZNAMKA OZ. ZAČETKA PREGONA

 

Policija prejme 09. 06. 2009  obvestilo varnostnega organa iz  Luksemburga (datirano z 29. 05. 2009  o operaciji Charly II.

(priloga št. 2)

 

Kriminalist Peter KOŠNIK iz policijske uprave v Ljubljani navaja v uradnem zaznamku o zaznavi kaznivega dejanja z dne 20. 09. 2010, da je »pri opravljanju nalog izvedel, da je GPU UKP od varnostnih organov Luksemburga prejel obvestilo …«

Imenovani kriminalist v zaznamku ne navede datum tega obvestila, kam nazaj seže to obvestilo (priloga št. 3)

 

Postavlja se torej vprašanje zakaj tak zamik od obvestila iz Luksemburga do tega, da so o tem na policiji sploh naredili uradni zaznamek. Kar 1 leto  in 4 mesece kasneje !?

 

Iz Luksemburga dobijo obvestilo in ta stoji skoraj leto in pol  v nekem arhivu ( mizi, omari kriminalista, … ?) Možna razlaga: Zadeva verjetno ni bila zelo pomembna . Javni interes ni bil ogrožen, ni bilo znakov naklepnega zbiranja ali razpošiljanja.

Ali je bil to razlog, da se o zadevi ni opravil niti uradni zaznamek ? Ali so na policiji  v akciji Charli II sploh izvajali kake aktivnosti, razen, da so poizvedeli pri operaterjih  kdo so lastniki internetnih priključkov.

 

Predlog za proučitev:

 

Kaj je bil vzrok za tak zamik? Ali je policija sploh izvajala kake aktivnosti ?

In kaj je bil motiv za  aktivacijo policije po tolikšnem času in uporabo relativno drastičnih posegov (hišne preiskave)?

 

Ad 2.

 

POIZVEDOVANJE O LASTNIKIH IP PRED URADNIM ZAZNAMKOM

 

– Policija prejme 09. 06. 2009  obvestilo varnostnega organa iz  Luksemburga

–  24. 07. 2009 policija pridobi podatek s strani družbe T-2 d.o.o. o lastniku našega IP naslova

– Uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja  dne  20. 09. 2010  (priloga 3)

 

Kot prvo se sproža vprašanje, ali je regularno, da policija pridobiva podatke o lastniku IP-ja, torej izvaja določene aktivnosti, preden je o tem sploh izvedene uradni zaznamek

 

Drugi sum kršitve postopka pa se nanaša na odsotnost sodnega naloga.

Namreč po mnenju informacijski pooblaščenke, se ti podatki  lahko pridobijo le z odredbo sodišča, ki pa ga policija verjetno ni imela, glede na to, da v primeru našega IP-ja sploh še ni bil izveden uradni zaznamek. Domneva se torej, da je podatke o uporabnikih od družbe T2 zahtevala brez sodne odredbe.

 

Predlog za proučitev:

Ali je praksa in v skladu s pravili službe, da policija  poizveduje o lastnikih internetnih priključkov, torej izvaja določeno aktivnost, ne da bi naredila uradni zaznamek o zadevi.

Kaj je bil motiv za tako poizvedovanje?

Ali so bile do uradnega zaznamka kakršne koli druge aktivnosti policije v zvezi z našim internetnim priključkom

Ali jo je po prejetju obvestila iz Luksemburga zanimalo le-to ?

 

Preveri naj se domneva ali je policija podatke o uporabnikih od družbe T2 zahtevala brez sodne odredbe in če je temu tako, kdo je bil v konkretnem našem primeru na policiji odgovorna oseba.

 

 

 

Ad 3.

 

UPRAVIČENOST PREISKAVE PO NUJNEM POSTOPKU ?

 

Ob predpostavki, da razen ugotavljanja kdo je bil lastnik posameznih internetnih priključkov, ni bilo v akciji Charli II do uradnega zaznamka (20. 09. 2010) drugih aktivnosti – saj v primeru našega IP jih ni bilo ( za druge lastnike IP ne vem) – zakaj torej leto in devet mesecev po obvestilu iz Luksemburga naenkrat zahteva do sodišča po nujni preiskavi naslovljena na dežurnega sodnika, torej mimo javnega tožilca ??

 

In v čem bi bila »nevarnost odlašanja« ?!

V ZKP se  uporablja pojem »nevarnost« v zvezi z:  nevarnostjo za življenje in telo, nevarnost za zdravje ljudi, nevarnost za uničenje materialnih dobrin oz. imetja; nevarnost za uničenje sledov kaznivega dejanja ( v poglavju o priporu osumljenca)

Tudi, če so na policijski upravi pri tem mislil na nevarnost brisanja datotek, bi se lahko ravnali po rednem postopku. To bi morda zavleklo  preiskavo za nekaj dni, odločitev pa bi bila zato bolj premišljena oz. pretehtana.

Če je datoteka iz odredbe o preiskavi (dekle v hlačah z golimi prsmi) predstavlja tako grožnjo (ne vem za koga in v kakšnem smislu – ?!), zakaj so čakali kar leto in devet mesecev od obvestila iz Luksemburga do hišne preiskave.

Dokazi bi medtem lahko že zdavnaj izginili. Računalniki zastarijo, se odpišejo/zavržejo, ali  se pokvarijo. Datoteke pa se lahko tudi brišejo.

 

Po letu in devetih mesecih je prav vseeno, če  bi si javni tožilec vzel dan ali dva več časa in zadevo  proučil bolj temeljito.

Hišna preiskava le pomeni hud poseg v integriteto stanovalcev, njihovo zasebnost. Predstavlja celo z ustavo varovano  kategorijo, podobno kot odvzem prostosti.

Dežurni sodnih tako ni imel dovolj časa, da bi proučil avtentične navedbe v Luksemburškem obvestilu in se je zanašal na povzetke kriminalista Petra Košnika in splošne navedbe v Luksemburškem obvestilu, ne da bi poučil status dogodkov na našem IP. Kasneje  se je izkazalo da je kriminalist priredil obvestilo ( o tem v nadaljevanju). Močno dvomim, da bi sicer javni tožilec odobril hišno preiskavo ( prenosa sporne datoteke namreč sploh ni bilo – tudi o tem kasneje)

 

Predlog za proučitev:

Predlagam, da proučite utemeljenost nujnega postopka, mimo javnega tožilca – glede na zgornje navedbe.

 

 

Ad 4.

 

PRIREJANJE DOKUMENTACIJE LUKSEMBURŠKEGA VARNOSTNEGA ORGANA

 

Kriminalist Peter Košnik je v uradnem zaznamku, ki ga naslovil na sodišče  navedel neresnične podatke o prenosu datoteke in s tem zavedel sodišče

(glejte prilogo št 3 – URADNI ZAZNAMEK o zaznavi kaznivega dejanja)

 

Iz avtentične  dokumentacije  varnostnega organa Luksemburg, ki jo  je prejela naša policija namreč izhaja, da  datoteka 123258921099.jpg (dekle  v hlačah z golim oprsjem) katere posest naj bi bila razlog za odredbo o hišni preiskavi  sploh ni bila prenesena na naše računalnike.  V odredbi za hišno preiskavo  je izrecno navedeno, da bo policija iskala (izrecno in izključno) to datoteko, ki naj bi bila dne 28.02.2009 ob 2.17 uri  prenesena na domačih računalnik in ne kar nekaj na splošno.

(priloga št. 1 – ODREDBA za hišno preiskavo)

 

V obvestilu luksemburškega varnostnega organa naši policiji je bilo zabeleženo,  da je šlo le za poizkus prenosa, ki pa ni bil izveden. Logično je, da če ni prenosa tudi posedovanje ni možno. (Posedovanje je pregonljivo po 3. odstavku 173. člena KZ-1)

 

To smo izvedeli iz izvedenskega mnenja Inštituta ta forenziko informacijskih tehnologij iFiT-a.

(v nadaljevanju iFiT ).

Iz izvedenskega mnenja je torej razvidno, da ni šlo za prenos. Tako lahko sedaj pojasnimo, zakaj sporna datoteka navkljub strokovnemu pregledu računalnikov, ni bila najdena, kot tudi ne sledi eventuelno izbrisane datoteke.

 

(priloga št. 4 –  IZVEDENSKO MNENJE Inštitut za forenziko informacijskih tehnologijo – iFiT, poglavje IZVID, stran3, četrti odstavek in stran 4 , zadnji odstavek

in poglavje ZAPISNIK (16.02.2013 – op. glejte datum, saj sta 2 zapisnika z istim naslovom), stran 2, točka 3.

 

Po skrbnem pregledu avtentične dokumentacije luksemburškega organa s strani iFiT-a, se je torej odkrilo, da je policija objektivno (ne glede na vpr. subjektivnega naklepa) zavedla preiskovalnega sodnika.

Posledično lahko govorimo tudi o nezakonitem vstopu v naše stanovanje – ustavno varovano normo.  Po pomeni sočasno hud  poseg v integriteto vseh domačih oz. našega doma kot takega.

 

Bi bila lahko po sredi nejasna dikcija iz samega obvestila luksemburškega varnostnega  organa? Namreč v uvodnem tekstu se navajajo nekatere splošne opredelitve. Govori se o večjem številu uporabnikov v Sloveniji, ki so vstopali na internetne strani z mladoletno pornografijo in prenašanju datotek, «download-anju«. Pomota bi bila možna, če bi brali le splošni del obvestila. Poleg teh pavšalnih navedb pa je seveda nujno potrebno gledati

podatke o posameznem IP uporabniku. Kriminalist je dejansko bil seznanjen s tem posamičnim zapisom v obvestilu, saj je moral prepisati oznake spornih datotek. Ob navedbi teh datotek , pa je tudi razvidno kaj se je dejansko dogajalo s temi datotekami.

 

 

 

 

Skeniran izvleček iz gradiva iFiT-a, ZAPISNIK (16.2.2013) stran 2 –  iz priloge 4

 

In kako interpretirajo to na iFiTu:

 

                    Skeniran izvleček iz gradiva iFita-a, IZVID, stran 3  – iz priloge 4

 

Iz zgornjih insertov oz. prilog  je razvidno, da take »pomote« praktično niso možne.

 

Da je šlo dejansko za zavajanje sodišča pa kaže izraz v insertu iz spodnjega uradnega zaznamka Petra Košnika  o zaznavi kaznivega dejanja

                     Skeniran izvleček iz uradnega zaznamka kriminalista – iz priloge  3

 

Pa četudi ob vsem tem, kriminalistu ne bilo jasno kaj je zapisano v originalu luksemburškega obvestila, ki se je nanašal na naš hišni IP, bi se lahko obrnil na računalniške strokovnjake v hiši ali izven nje. Nikakor pa ne bi smel na sodišče poslati zaznamek kjer je kategorično zapisano, kot dovršni glagol : prenesel, saj take opredelitve v luksemburškem gradivu ni.

 

Vstop v stanovanje namreč pomeni poseg v posebej varovano ustavno pravico in bi moralo biti nedvoumno  kaj se je z datotekami dogajalo.

 

Sklicevanje na uvodno besedilo  imenovanega luksemburškega organa, (kjer govori o poseganju večjega števila imetnikov  IP naslovov na sporne strani, in v katerem se sicer res omenja pojem »prenašanje«) je v bistvu brezpredmetno, saj bi se morala policija osredotočiti na to kaj se dogajalo z našim internetnim priključkom,  na status dogodka konkretnega primera, ne pa kaj piše na splošno!  Resnični status dogodka  pa imenovali kriminalist ne navede, ampak v nasprotju z avtentično dikcijo luksemburških dokumentov, (kjer je navedeno , da datoteka ni bila prenesena) uporablja kategorično oznako »prenos« (dovršni glagol) , ter tako zavede preiskovalnega sodnika, ki je izdal odredbo za hišno preiskavo.  

 

Kriminalist je nedvomno, poleg splošnih navedb luksemburškega varnostnega organa pogledal tudi v konkretno dogajanja na našem IP, saj je le tam lahko dobil oznake in parametre o posamezni datoteki in opis statusa dogodka, zato se sprašujemo ali je do prirejanja prišlo nenamerno.

 

 

Ad 5

 

PRIREJANJE DOKUMENTACIJE TUDI V DRUGIH PRIMERIH ?

 

Nakazan je sum prirejena dokumentacije v povezavi s hišnimi preiskavami še v  drugih primerih ljubljanskega območja, morda pa tudi širše po Sloveniji.

 

iFiT ugotavlja, na podlagi podatkov za ljubljansko območje, da je šlo tudi v štirih drugih  IP naslovih za podoben primer, da sploh ni šlo za nobene prenose, torej na prirejenih povzetkih obvestila varnostnega organa iz Luksemburga.

Citiram:

» … obstajajo še 4 IP naslovi, kjer v dnevniških datotekah ni zabeležen uspešen prenos datotek k uporabniku ….. »

( v  prilogi 4 iFiT-a, poglavje IZVID, na strani  4, zadnji odstavek)

 

Iz spisa na sodišču sem ugotovil, da pri njih podobno niso našli datotek iz odredbe in so postopek zaključili, le v enem  primeru so  podali ovadbo, morda celo zaradi drugih najdenih zadev.

 

Če bi se pri analizi postopkov policije ugotovitve iFiT-a  potrdile, se sprašujem ali je šlo za napake ali za inscenirane preiskave, ki naj ustvarjajo videz, da preiskava ni bila usmerjena zoper eno osebo.

Na drugih območjih Slovenije je bilo  po preiskavah,  sicer sproženih več ovadb, vprašanje pa je bilo zakaj. V zvezi z  odredbami ali drugimi zadevami? O tem več  v točki 14.

 

Predlog za proučitev:

Ugotovi se naj za kašna »prirejanja«  je šlo v primerih navedenih v gradivu iFiT-a in kdo je za to odgovoren.

 

Ad 6

 

VPRAŠLJIVA UPRAVIČENOST IN UTEMELJENOST PREDLOGOV ZA HIŠNO PREISKAVO

 

Četudi odmislimo to, da je šlo za prirejanje luksemburškega obvestila (predhodna točka 4), torej sploh ni šlo za prenose, posledično za posedovanje sporne slike, je bil predlog s strani policije, čisto po presoji strokovnega ravnanja policije, sporno.

Citiral bom  enega od osumljencev, pri katerem je bila v tem obdobju tudi izvedena hišna preiskava – konverzacijo med menoj in njim (slučajno strokovnjakom  na tem področja in poznavalcem mednarodnih praks), pri katerem so prav tako iskali neko sliko na njihovem domu:

 » Kriminalisti, ki odkrivajo otroško pornografijo pri konkretnem IP naslovu praviloma ne ukrepajo ob eni zadevi, ampak nekaj časa  spremljajo uporabnikov internetni promet – tako vhodni kot dohodni in ga analizirajo. Vsekakor ne love naključne »klikarje«, ali radovedneže,  ampak združbe, ki to počno namerno in organizirano. ….«

 

– Zakaj kriminalisti niso preveril i dejanske starosti sporne slike neznanega dekleta,  dozdevno stare 14 leta.  Kaj pa če je bila dejansko starejša ? Ocena starosti  je lahko zelo subjektivna stvar in pomote so možne.

– Poleg starosti (mladoletnost / mlajše osebe od 18 let) je pogoj za pregon tudi pornogafska podoba.

Slika, dekleta v hlašag,ki  se nahajal v sodnem spisu – corpus delicti – sploh ni pornografka

fotografija.

Nadalje:

– V ZKP je zapisano, da mora obstajati verjetnost, da se predmet preiskave najde.

Od zaznave domnevnega kaznivega dejanja do hišne preiskave je minilo kar leto in devet mesecev. Policija utemeljuje verjetnost, da so podatki še na računalniku s tehničnimi možnostmi , da najde tudi sledi izbrisane datoteke. Že res in prav, vendar se to nanaša le na eventuelni izbris. Kaj pa če so bili  računalniki med tem že odpisani zaradi okvare, zamenjani z novimi, itd. Kakšna je torej stopnja verjetnosti v  našem primeru ? Hipotetično lahko najdemo neko datoteko tudi čez 10 let. Vendar je verjetnost izredno majhna. Da je podana vsaj neka višja stopnja verjetnosti, časovni zamik seveda ne sme biti velik.

Hišna preiskava pomeni poseg v integriteto njenih stanovalcev, njihovo intimo. Glede na težo posega bi morala biti verjetnost najdbe zelo velika. Recimo nekaj mesecev od storitve, saj vemo kako hitro se menja računalniška oprema. V ZKP sicer ni pomenske zveze »visoka verjetnost« vendar že sam pojem »verjetno« v kontekstu zakona pomeni stanje neke višje gotovosti in ne v pomenu ekvivalence med »zelo in malo«.

 

In če je bilo res tako pomembno – to domnevno posedovanje slike,  kaj so delali do tedaj.

 

Predlog za proučitev:

Ne glede nato, da se policija lahko izgovori na preiskovalnega sodnika, saj je ta dokončno odločil o utemeljenosti hišne preiskave,  se je iz vidika strokovnega dela policije vseeno dobro vprašati:

– Ali je v naši preiskovalni praksi

običajno, da se posega v stanovanje na osnovi informacije  o nekem računalniškem kliku – brez daljšega spremljanja in analiziranja dogajanja.

Pri tako drastičnem ukrepu kot je hišna preiskava, ki je celo ustavno varovana kategorija, bi moral biti sum res telo utemeljen

– sloneti na preverjenem statusu dogodka  (ne pa celo na prirejanju dokumentacije iz Luksemburga)

– ne bi pa smel biti osnovan na neki nepreverjeni, subjektivni oceni starosti dekleta na sliki in

neupoštevanju pogoja , da je slika res pornografska

– in podana bi morala biti visoka verjetnost, da datoteka zaradi časovne distance sploh še obstaja.

 

 

Ad 7

 

NE-ARGUMENTIRANA DOLOČITEV OSUMLJENCA

 

V uradnem zaznamku o zaznavi kaznivega dejanja (glejte prilogo št.3)  ni nobene argumentacije, zakaj naj bi bil prav jaz osumljenec oz. edini osumljenec. Navaja se, da sem lastnik IP-ja in to je bilo očitno dovolj, da se mene določi za obdolženca.

Je tak pristop pravilen?

Namreč, ni tako malo primerov, ko plačniki internetnega priključka niti ne uporabljajo računalnika. Morda oddajajo stanovanje in uporabljajo internet drugje, ali uporabljajo bolj službene povezave.

Elementarna zadeva v postopku je identifikacija obdolženca. Če ta ni možna, se ovadba nanaša na neznanega storilca.

Od kot torej kriminalistu informacija, podatek, da naj bi sporno sliko  18.02. 2009 ob 02:17 uri ponoči  na svoj računalnik prenesel prav jaz – Andrej Magajna !?  Že nekajkrat sem postavil to vprašanje, na različnih mestih, a odgovora nisem dobil.

 

Kriminalisti so namreč vedeli, da na tem naslovu živi večje število oseb (zabeleženo tudi v imenovanem zaznamku)  in tudi, da so v hiši podnajemniki. Od kod informacija, da bi naj te noči prav jaz »download-ov« sporno sliko !? (sedaj vemo, da je ni nihče)

Po alibiju me sploh ni nihče vprašal, ampak se me je kar določilo kot edinega preiskovanca in osumljenca zgolj zato, ker sem bil zaveden kot lastnik internetnega priključka. Po dogovoru doma sem jaz plačeval položnico.  Pred leti je bila to tašča.  Bi po tej logiki bila danes ona edini preiskovanec in  subjekt obtožnice?

Tako preiskovanci kot osumljenci bi morali biti  vsi, ki so imeli dostop na našem domu do interneta oz. v izhodišču  preiskave: »neznani storilec«.

 

 

Ad 8

 

NEUPRAVIČENO ŠIRJENJE PREISKAVE

 

Odredba se je   nanašala na iskanje datoteko:  123258921099.jpg – neznano dekle oblečeno v hlače, katera razkazuje golo oprsje, ki naj bi jo posredovali na naših domačih računalnikih.  Eksplicitno na eno datoteko!

Preiskava je bila torej z odredbo omejena. Ni bilo na primer navedeno, da lahko obenem pregledujejo še druge podobne vsebine.  Le izrecno to sliko bi lahko iskali.

 

Sklicevanje na  219a. člen  ZKP ni upravičeno

Zakon po tem členu sicer omogoča pregon zaradi predmetov, ki sicer niso bili v odredbi, so  pa  bili med preiskavo  nehote, slučajno najdeni.

Na tem mestu pa se postavlja vprašanje o uporabi ustreznih metod – povsem tehnične narave.

Do teh dodatnih »odkritij« pa je v našem primeru prišlo zaradi neustreznih postopkov policije. Če bi bile uporabljene  metode oz. tehnologija, ki omogočajo usmerjen, fokusiran pregled, policija ne bi pregledovala »po dolgem in počez«  datoteke vseh družinskih članov.

Pred desetletjem ali več, se je datoteke pač moralo fizično pregledovati.  Sodobni diagnostični programi pa omogočajo usmerjeno preiskavo, fokusiranje na predmet v odredbi.

To so mi potrdili že mnogi računalniški strokovnjaki.

 

Že v začetku so se postavljala sledeča vprašanja:

Ali je policija pri iskanju datoteke iz Odredbe za hišno preiskavo , ki se je nanašala izključno na datoteko uporabila take metode,

ki ne bi brez potrebe posegale v integriteto lastnikov datotek na našem domu.

oziroma z drugimi besedami:

ali bi se lahko policija s svojimi diagnostičnimi metodami fokusirala izključno na imenovano datoteko in potrdila njen obstoj, ne da je fizično pregledovala vse slikovne datoteke družinskih članov na vseh zaseženih računalnikih, brez časovnih omejitev nastanka datotek.

 

Obrazložitev:

Da bi se policija lahko fokusirala me napeljuje prav navedba v imenovani odredbi  za hišno preiskavo  (priloga št. 1) kjer je na strani 2 v zadnjem odstavku navedeno:

»Najdba in zavarovanje dokazov je verjetna kljub časovnemu odmiku od dneva storitve kaznivih dejanj, saj lahko policija z uporabo računalniških diagnostičnih programov najde sledi že izbrisane datoteke nosilca podatkov, …«

Postavlja se torej vprašanje: Če lahko policija najde z posebnimi programi celo sledi izbrisane datoteke, zakaj je potem fizično pregledovanje »po dolgem in po čez«. Podani so bili parametri , ura in čas domnevnega prenašanja datoteke.  Se torej, ob sodobnih diagnostičnih metodah, preiskava ne bi dalo bolj fokusirati?

Zakaj je to pomembno?

Poseg v stanovanje je celo posebej varovana ustavna kategorija. Policija je izrecno opozorjena, da po nepotrebnem ne sme posegati v integriteto preiskovancev. Gledanje zasebnih slik družinskih članov je občutljivo področje, ki posega celo v intimo.

Policija, ne samo da bi bilo zaželeno, bi morala uporabiti restriktivne metode in se usmeriti izključno na to kar je pisalo v odredbi.«

 

Že sedaj pa imam informacije iz drugih računalniških krogov, ki govore, da sodobni diagnostični programi omogočajo usmerjeno preiskavo, fokusiranje na predmet v odredbi.

Te metode pa je policija imela na razpolago, pa jih ni uporabila, čeprav bi jih, še posebej zaradi narave posega, morala !

 

Dodatno potrditev pa sem prejel s strani  (od sodišča) pooblaščenega Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij   iFiT-a datirano z dne  6.12.2013  (priponka št. 5).

»  …..pri čemer je potrebno opozoriti na dejstvo, da policija pri preiskavi spornih datotek ni iskala s pomočjo zgoščenih vrednosti.  Z iskanjem po zgoščenih vrednostih bi policija, če bi se sporne datoteke nahajale na trdem disku, lahko znatno skrajšala postopke in pri tem ostalih datotek niti ne bi vpogledovala.«   (podčrtal A.M.)

 

Predlog za presojo:

V kolikor predhodna obrazložitev in mnenje  iFiT-a na koncu ne zadošča, se tudi sami obrnite na zunanje eksperte, strokovnjake računalniške stroke  in ugotovite ali so postopki opravičevali široko pregledovanje datotek  izven okvirov v izhodiščni odredbi.

 

 

Ad 9

 

NERESNIČNE NAVEDBE O NAROKIH (VABILIH) IN ODSOTNOST PRIZADETIH  PRI PREISKAVI

 

Na več mestih in tudi  na enem od sklepov preiskovalnega sodnika z dne 04.09.2012 (priloga št. 6 – podčrtano z rdečo) je zapisano:

».. iz zapisnikov o preiskavi elektronske naprave je razvidno, da se na nobenega od narokov za preiskavo elektronske naprave Magajna Andrej ni odzval.«

 

Informacija ni resnična !

 

Razen prvega dne 26. januarja 2011, ko sva bila z odvetnikom navzoča določen čas  (pri začetku demontiranja računalnikov in povezavi na kabel centralnega policijskega računalnika), nisem bil vabljen v nobeni obliki na odpiranje, pregledovanje ali izločanje dokazov, čeprav sem to želel in sem zaman čakal na povabilo. Vse to se je vršilo v nadaljevanju : 31.01. 2011, 3.2.2011, 22.4.2011 in 29.4.2011, ne bi vabili kogar koli od nas.

In zakaj sva  prvi dan z odvetnikom odšla ob 9.56 uri? Kriminalist Peter Košnik, nama je rekel, da nima smisla tam sedeti, prisostvovati, ker »se danes ne bo še nič odpiralo, nič gledalo, pregledovalo«
Izrecno sem ga vprašal kdaj bo nadaljevanje in da hočem biti pri pregledovanjih in izločanju dokazov navzoč. Odgovoril je, da ne ve točno,  da pa bom sigurno obveščen – kar pa se ni zgodilo.

 

Ne glede ali je bila moja prisotnost (prisotnost ostalih lastnikov računalnikov (oz. odvetnika) nujna v vseh fazah preiskave, imenovani kriminalist ne bi smel obljubljati, da me  bo vabil v nadaljnjih fazah pregledovanja, še manj pa zavajati sodišče s trditvami, da je pošiljal za vse datume vabila (naroke) na moj naslov- kar pa se ni zgodilo.

 

Možno je, da obdolženca oz. prizadete  pri preiskavi ( v našem primeru sostanovalce, lastnike računalnikov) ni potrebno vabiti k prisotnosti ob vseh fazah preiskave.

Odvisno je za katere postopke gre; vsekakor so tudi taki – interne policijske narave.

 

Menim pa in prav tako mnogi pravniki s katerimi sem se konzultiral, da bi moral biti v našem primeru  prisoten pri odpiranju datotek,  pregledovanju diskov in izločanju datotek in prav tako omenjeni prizadeti, razen če bi se tej pravici odrekli.

 

Namreč odpiranje računalnikov in pregledovanje njihovih vsebin v prostorih policije je v bistvu pomenilo nadaljevanje nezaključene preiskave na domu.

Pogosto se pripeti, da predmeta preiskave ni možno potrditi oz.  opredeliti, na licu mesta, saj so naletimo na  različne ovire in se predmeti le zasežejo in zavarujejo. Lahko se iskani obremenilni predmet oz. dokument nahaja v trezorju, zaklenjeni omari, drugi zaprti embalaži, pod posebno kodo in se vpogled lahko opravi le s pomočjo ustreznih tehničnih naprav.  Pri tovrstnem dislociranem odpiranju bi morala biti zagotovljena prisotnost kot je predpisana pri sami preiskavi, saj gre za nadaljevanje le-te.

Tudi sama izmera parametrov ( v našem primeru npr. zgoščenih vrednosti), ki naj bi se vršila prvi dan, ko se je začelo demontirati računalnike je premalo, saj bi se lahko kasneje med pregledovanjem in izločanjem dogajale  spremembe , ki ne bi bile razvidne iz zgoščene  vrednosti  (npr. premik datoteke iz mape v mapo znotraj istega diska) Pa tudi zaradi določitev uporabnika, imetnika posamezne datoteke, saj je lahko isti računalnik uporabljajo več oseb, itd …)

 

Posebno, če gre za razširitev preiskave izven okvira odredbe, ko na primer policija naleti na druge sporne zadeve, bi morali policijski preiskovalci o tem takoj obvestiti, poleg tožilca tudi preiskovance in jih pozvati k ogledu najdenih predmetov. Slednjega niso izvršili.

Ob prisotnosti, odpiranju delovnih kopij datotek z obremenilnimi zadevami, bi lahko ob sumu, da se je med postopkom kaj spreminjalo tudi mi takoj zahtevali kontrolo z originali.

Prisotnih pri odpiranju datotek , pregledovanju in izločanju dokazov in njihova verifikacija je pomembna tudi v situaciji, če se originali kasneje poškodujejo, uničijo ali izgube.  Ravno slednje se je zgodilo  v našem primeru.

 

Predlog za preverjanje:

Prosim, da preverite navedbe preiskovalnega sodnika. Kdo je koga zavajal. Sodnica Marjana Lap je zahtevala od policije potrdila, pa jih ni dobila. Torej vabil ni bilo. Se niso mogla »izgubiti« , saj so evidence tudi na pošti.

 

Preverite tudi nujnost prisotnosti ob odpiranju datotek, pregledovanju in izločanju dokazov; tudi kasneje ob najdi drugih obremenilnimi zadev, ki niso bile predmet izhodiščne odredbe.

 

 

Ad 10

 

IZGUBA PRIMARNIH DOKAZOV – DISKOV OZ. RAČUNALNIKOV

in

IZGUBA FORENZIČNIH KOPIJ VSEH RAČUNALNIKOV

 

 

O pogrešanih računalnikih, izgubi (odtujitvi, uničenju?) originalnega dokaznega gradiva smo prizadeti stanovalci  izvedeli sredi leta 2011 iz  medijev, potom raziskovalnega novinarja, ki je spraševal o stanju preiskave.

Menimo, da nas bi o izginotju  zaseženih predmetov ( diskov oz. drugih nosilcev podatkov  ali celotnih računalnikov ?) in storjeni škodi nad našo imovino morala policija sama obvestiti .

 

Gre za izgubo oziroma uničenje digitalnih zapisov številnih subjektov: od osebnih datotek vseh stanovalcev na Mihovem štradonu 13 v Ljubljani, do digitalne dokumentacije politične stranke Krščanski socialisti Slovenije ( ki ima sedež in pisarno na tem naslovu) , datotek službenega računalnika  in arhiva  drugih pravnih subjektov  ter  računalniške opreme.

 

Predlog za proučitev:

Kot prvo naj se prouči ali so se izgubili le diski in drugi nosilci podatkov ( CD-jke in USB ključki) ali kompletni računalniki z ohišjem.  V prvem primeru se sprašujemo zakaj se ni vrnilo vsaj ohišja petih računalnikov, ki vključujejo tudi druge komponente ( procesorje, ram-plošče, stikala, ventilatorje itd.)

 

Proučiti je potrebno kako je taka izguba sploh možna in ali se iskanje predmetov preiskave sploh še nadaljuje. Usmeriti preiskavo tudi nato, da se morda vendar predmeti  še vedno nahajajo nekje na kateri od lokacij  policije ali celo pri nekomu od preiskovalcev.

Če je to možno naj se proučijo tudi telefonske konverzacije preiskovalcev, vseh, ki so na policiji prišli v stik z premeti v času izginotja.

Eden od možnih motivov ( kar pa ne trdim,  ampak navajam zgolj hipotetično) je tudi ta, da so preiskovalci prekoračili okvirje preiskave in pregledovali npr. tudi moje Word-ove datoteke, kot takratnega poslanca, službenega prenosnega računalnika in interna gradiva politične stranke , kar bi se s forenzično preiskavo morda kasneje ugotovilo. So se zaradi tega izgubili tako originali kot forenzične kopije datotek? Morda pa tudi iz razloga prirejanja, prestavljanja ali dodajanja datotek v času preiskave ?

 

 

Ad 11.

 

STROKOVNE POMANJKLJIVOSTI PREISKAVE PO IZSLEDKIH INŠTITUTA ZA FORENZIKO

 

V izvedenskem mnenju iFiT-a je navedenih kar nekaj strokovnih pomanjkljivosti oziroma neizvedenih postopkov

(v  prilogi 4  iFiT-a, poglavje IZVID, na strani  4, točka 2. : Strokovno pomanjkljivi postopki oziroma neizvedeni postopki)

 

Predlog za proučitev:

Predlagam, da se naredi ocena navedenih pomanjkljivosti, po potrebi tudi s strani zunanje, neodvisne instance in ugotovi zakaj je prišlo do teh pomanjkljivosti oz. neizvajanje določenih postopkovnih dejanj.

 

Ad 12.

 

 

DOPUSTNOS VSTOPA V PISARNO POLITIČNE STRANKE IN ZASEGA NJENEGA RAČUNALNIKA

ter

NEODGOVORNO RAVNANJE Z RAČUNALNIKOM  V UPORABI POLITIČNE STRANKE IN  NJENIMI  DATETOTEKAMI

 

 

Pravno naj se prouči ali bi 03.novembra 2017 policija lahko vstopila v pisarno politične stranke  in zasegla njen računalnik brez posebne odredbe. Še preden so policaji stopali v posamezne prostore so bili opozorjeni, da je tu tudi sedež stranke in zgoraj tudi podnajemniki. Oznaka je tudi na nabiralniku in na vratih. Kriminalist, vodja ekipe na terenu,  je po telefonu klical nadrejenega. Rečena naj bi mu bilo, da lahko pregleda vse prostore, kjer sem se jaz gibal  in delal, razen teh od podnajemnikov, za katere pa bi morali imeti posebno odredbo. Zato v prostore podnajemnikov niso stopili ali zasegli njihov računalnik, čeprav so bili priključeni na naš IP.

Res, je na odredbi za hišno preiskavo, ki se nanaša na mene na istem naslovu tako moje stanovanje kot sedež politične stranke, vendar menim (in tudi v politični stranki), da bi le morali imeti za vstop v njeno pisarno in zaseg njenega računalnika posebno odredbo.

 

NEODGOVORNO RAVNANJE Z RAČUNALNIKOM  V UPORABI POLITIČNE STRANKE IN  NJENIMI  DATETOTEKAMI

 

Četudi ob same hišni preiskavi niso bile možne razrešitve pravne dileme o dopustnosti vstopa v pisarno politične stranke in njenega računalnika , pa smo že predhodno zahtevali vrnitev računalnika z datotekami politične stranke Krščanski socialisti Slovenije – KSS, nekaj dni po zasegu, torej že 12. 11. 2010, še preden se je sploh računalnike odpiralo in pregledovalo (priponka št. 7)

Tudi če policija ni mogla vrniti celotnega računalnika, saj so bile poleg  KSS, na njem še druge zadeve, bi morala izločiti dokumentacijo stranke, ki je bila v posebnem razdelku ( mapi) oz. to dokumentacijo ustrezno zavarovati.

Naredila pa ni niti enega, niti drugega.

 

V letu 2012  smo se ponovno, preko preiskovalnega sodnika, obrnili na policijo, da nam vsaj iz forenzičnih kopij posreduje dokumentacijo KSS. Posredno smo namreč izvedeli, da originalnih nosilcev podatkov ni  več. Preiskovalni sodnik, se je 03.05.2012 obrnil na policijo z odredbo (priloga št. 8), da se izročijo računalniške datoteke, ki se nanašajo na delovanje imenovane politične stranke.

Žal teh datotek nismo prejeli, niti nobenih pojasnil, povratnih informacij.

Smo pa kasneje (spet ne od policije, ampak posredno !) v začetku leta 2013 potom izvedenskega mnenja Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij, IFIT-a izvedeli, da so izginile tudi kopije in sklepamo, da  zato niso mogli izločiti in vrniti datotek KSS.

 

Predlog za preučitev:

– Pravno naj se prouči ali bi 03. novembra 2017 policija lahko vstopila v pisarno politične stranke  in zasegla njen računalnik brez posebne odredbe.

-Predlagamo, da ugotovite odgovornost za uničenje dokumentacije politične stranke, za neustrezno zavarovanje njenih datotek, navkljub predhodnim obvestilom in intervencijam za njihovo izročitev in zaščito.

 

Ad 13.

 

USTREZNO UKREPANJE ZOPER (NE)ODGOVORNE OSEBE NA POLICIJI  ?

 

Že glede na do sedaj ugotovljene napake policije, ki ne vključujejo vseh dodatnih navedb v tem dopisu, so bili zoper posamezne osebe na policiji sproženi določeno disciplinski postopki.

Kakor je navedel raziskovalni novinar pa naj bi šlo le za opozorila oz. opomine ob tem, da naj bi  neodgovorni še vedno delali na istih delovnih mestih, iste naloge. Izguba, oziroma nevestno ravnanje z dokaznimi predmeti in tudi forenzičnimi kopijami kaže na zelo hud prestopek, ki povzroča ovire tako pravosodnim organom, kot škodo vsem prizadetim, ki jim je bila zasežena digitalna dokumentacija in posredno njihovim pravnim subjektom. Kaznivo je tudi prirejanje izvorne dokumetacije o kateri smo pisali, čletudi je šlo za nenaklepno ravnanje (visoka malomarnost), zavajanje o narokih, in neustrezna metoda periskoavnja, ki je posegala v integriteto stanovalcev

O ustreznosti disciplinskih ukrepov ne moremo sicer soditi, saj nimamo podatkov, posredni viri raziskovanega novinarja pa so lahko neceloviti in neverodostojni. Zato se tudi oproščamo, če bi bile  insinuacije o minimalnih sankcijah neutemeljene in so bile  le-te ustrezne, izvršene v skladu s pravili službe.

 

Predlog za proučitev:

Ugotovi naj, ali so bili zoper odgovorne na policiji podane kazenske ovadbe ali vsaj disciplinski ukrepi in kašne narave

 

 

Ad 14.

 

DVOMLJIVI  REZULTATI ŠTEVILNIH HIŠNIH PREISKAV !!!

 

V točki 5. sem omenil navedbe IFIT-a, ki se nanašajo na ljubljansko območje. V štirih drugih  IP naslovih naj bi šlo za podoben primer kot je bil naš. Prenosi sporni datotek sploh niso bili izvedeni. Posedovanja datotek ni bilo in preiskave so bile zato neuspešne in kot take neupravičene.

So bile ovadbe širom Slovenije  narejene bolj na osnovi 219. a člena ZKP, torej odkrite druge zadeve, ki niso bile opredeljene v odredbi.  Postavlja se vprašanje, kakšne rezultate je sploh prinesla relativno obsežna akacija po Sloveniji 03. novembra 2013. Hišne preiskave zasebnih datotek stanovalcev je le hud poseg v njihovo integriteto in mora biti dobro pretehtane in dovolj utemeljene. Namreč tudi pri povsem naključnem vzorcu, ki bi na zasebnih datotekah stanovalcev našli lahko marsikaj spornega. Na primer prisotnost datotek in  programov za presnemavanje avtorke glasbe, filmov, nelicenčne programe na sploh, itd …

Glede na informacije iz sodišča, 10. Januarja 2017, da je le eden primer doživel sodni epilog se postavlja vprašanje upravičenosti tovrstnih vstopov hiše, (ne)strokovnosti  oz. nepremišljenosti.

 

 

Predlog za proučitev:

Ugotovi naj se kakšne rezultate je sploh prinesla akcija zasega računalnikov v času preiskave na našem domu 03. novembra 2013 glede na opredelitve v odredbi;

ločeno od zadev, na katere je policija naletela slučajno ob preiskavi.

 

Glede na ugotovitve predhodnega odstavka, naj se oceni upravičenost preiskave glede uporabe  drastičnega ukrepa hišnih preiskav.

 

Ad 15.

 

IZOSTANEK OBVEŠČANJA IN POVRATNIH INFORMACIJ:

 

o ovadbi kot taki, posredovani sodišču po hišni preiskavi

o dejstvu, da sporna datoteka zaradi katere je bila odrejena preiskava ni bila najdena;

o času odpiranja, pregledovanja in izločanja datotek;

o izginotju diskov oz. računalnikov in izginotju forenzičnih kopij;

o stanju in usodi datotek politične stranke in neodzivnost na odredbo preiskovalnega sodnika, ki se je nanašala na datoteke KSS (priloga št. 8)

o izostanka kakšnega koli opraviliča

Opomba: Najmanj kar smo pričakovali bi bilo to, da bi nas o izgubi digitalnih nosilcev podatkov vseh stanovalcev, uničenju večletnih arhivov posameznikov in povezanih pravnih subjektov, datotek politične stranke vsaj obvestili in se recimo opravičili – kar bi bilo korektno.

Ob zadnjih komentarjih po razsodbi se je govorijo o nekih opravičilih, pa jih, resnici na ljubo nikoli ni bilo, vse do danes, tako do mene, kot drugih družinskih članov.

 

 

Predlog za proučitev:

Proučite o katerih zadevah oz. kdaj mora policija glede na pravila službe obvestiti prizadete: obdolženca in druge, ki so posredno vpleteni v postopek (v našem primeru lastnike računalnikov in datotek)

 

 

Kadar koli sem pripravljen zadeve dodatno osvetliti in se bom odzval na vaša vabila oziroma pisno korespodenco.

 

 

 

S spoštovanjem                                                             Andrej   MAGAJNA

 

 

 

Popis prilog :  (opomba: posredavne v dopisu 11.1.2014)

priloga št. 1 –  ODREDBA za hišno preiskavo

prilogo št 3  –  URADNI ZAZNAMEK o zaznavi kaznivega dejanja

priloga št. 4  –  IZVEDENSKO MNENJE  iFiT-a št .1

priloga št. 5  –  IZVEDENSKO MNENJE  iFiT-a št .2

priloga št. 6 –  zapis o narokih

priloga št. 7 –  zahteva za vrnitev računalnika oz. dokumentacije KSS

priloga št. 8 – odredba preiskovalnega sodnika glede dokumentacije KSS

Objavljeno v Blog, Dogodki, Hej si že slišal, Hej, si že slišal, mislm...Komentarjev (0)

Nestrokovnost v primeru velenjskih dečkov kaže na politično kadrovanje v državni upravi

Krščanski socialisti Slovenije – Krekovi socialisti smo se že pred meseci oglasili v zvezi, kot smo takrat poimenovali: sporno izločitvijo iz domačega okolja. Takrat smo opozorili na ukrepe centrov za socialno delo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki so v nasprotju z doktrino socialnega dela. Tudi nekateri (bivši) profesorji Visoke šole socialnega dela se ravnajo kot , da je ne poznajo. Na kratko:

 

Otroka bi lahko in smeli  premeščati iz domačega okolja, le če bi bil ta hudo ogrožen (!) ali hudo zanemarjen – kar v primeru konkretnih starih staršev ni veljalo. Ob nedavni odločitvi Vrhovnega sodišča, ki ugotavlja, da je bil odvzem otrok nezakonit, pa se lahko vprašamo tudi o strokovni ravni vodilnih kadrov na ministrstvu in socialnem skrbstvu. Tako kot ministrica in njeni svetovalci vključno z inšpekcijsko službi niso prepoznali ključnih kršitev v postopkov.

 

Ob tem se postavlja vprašanje kadrovske politike in prisotnost političnega kadrovanja v državni upravi. Dobro plačane službe so kot kaže še vedno nagrada za politično lojalnost, Tako ni čudno , da se na vodilna mesta nastavlja ljudi s pomanjkljivimi strokovnimi referencami. Kadrovska baza so strankarsko lojalni člani  oz. administrativni  sodelavci v poslanskih klubih; mnogokrat pa ljudje iz ožjega oz. širšega familiarnega okoliša.  Ravno slednje pa predstavljajo tudi volilno bazo političnih elit, nabor najbolj zvestih volivcev.  Zato tudi ni pričakovati temeljitejše reforme v državni upravi v smeri majhne,  vitke , profesionalno usposobljene javne službe. Klientelizem in nepotizem sta kot kaže stalnica procesa tranzicije, ki bo še trajal, trajal …

 

Navsezadnje pa ne smemo pozabiti na največje žrtve te kolobocije: otrok, ki so ostali odrezani od svojih staršev in starih staršev. Oni so največje žrtve tega pravnega eksperimenta in ne moremo se čuditi dejstvu, da bo, ravno zaradi tega, postalo zaupanje v obstoječo vladno garnituro in rastočo politično apatijo še nižje, kot je na sedanji dokaj nizki ravni. In ne bomo se čudili, če bojo v prihodnosti ti otroci postali še bolj apatični do politike, kot danes, da o hvaležnosti do odgovornih oseb niti ne govorimo. Zato se tudi ni čuditi, da bo do tovrstnih šlamastik, kot smo jih priče v primeru nezakonitega odvzema otrok tudi v bodoče še prihajalo in  prihajalo …

Objavljeno v Blog, DogodkiKomentarjev (0)

Intervju

Objavljeno v Blog, DogodkiKomentarjev (0)

Protest ob ignoriranju zgodovinskega posveta o 27. aprilu

Programski svet RTV (in posamezni člani PS, o katerih imamo kontakt podatke)
Spoštovani varuh pravic gledalcev
in posamezni uredniki !

Programski svet Krščanskih socialistov Slovenije, ki se vsekakor smatra za pristojnega, da spregovori o obeležjih naših predhodnikov, ki so sodelovali v dogajanjih izpred 75 let, je organiziral zgodovinski posvet o skupnem državnem obeležju

Eden redkih, morda edini strokovni posvet na predpraznični dan državnega praznika 27. aprila dneva upora proti okupatorju.

Zasnovali smo ga zelo široko in pluralno. Obrnili smo se tudi na Inštitut za novejšo zgodovino, itd. …
Odzvali pa so se poznavalci tega obdobja, ki so navedeni v priponki. Jih še enkrat navajamo.

V podnaslovu je navedeno, da gre za pogled sodobne zgodovinske stroke. Posebno ddr. Igor Grdina je podal nove informacije, o tem od kdaj so se (kasnejši ustanovitelji OF) že predhodno  zbirali v Vidmarjevi vili v okviru Društva prijateljev Sovjetske zveze. Zanimiva so bila tudi izvajanja Spomenke Hribar in seveda vseh ostalih, da ne bom do njih krivičen.

Sledila je tudi izredno zanimiva (dolga in polemična) diskusija, saj je bilo v dvorana polna, ca 100 udeležencev.

Zaman pa smo se ozirali po nacionalni RTV SLO.

Morda smo z organizacijo posveta kalili evforično, praznično vzdušje – vzdušje enotnosti in povezanosti, kar je bil morda vnovični imperativ obeležja tega praznika, ki je v zgodovini doživljal zanimive obrate – celo 17 letno ukinitev ?

Kaj je bil razlog za to ignoranco; to, da  ste prezrli  posvet, ki smo ga dolgo vsebinsko pripravljali; posvet o še kako aktualni temi

V imenu sklicatelja in kot moderator posveta menim, da gre za neprofesionalno potezo
in predlagam, da tako ravnanje obravnava na naslednji seji Programski svet RTV.

Tu ne gre za malenkostni spodrsljaj, ampak za ravnanje, ki ima morda lahko celo politično ozadje.

A o tem ne bom špekuliral. Če kdo hoče lahko presoja tudi ta vidik popolne ignorance  (včasih so v zadregi objavili vsaj kako vest, recimo ob manj gledanem času, npr. ob 15 uri), ampak želim, da se presodi profesionalnost take drže uredništva  RTV.

Lahko govorimo tudi o netaktnem (morda ni pretirano: prezirljivem) odnosu do prominentnih uvodničarjev, ki očitno niso “zaslužili” vaše pozornosti.

Opomba:
O posvetu obveščeni večkrat – poleg urednikov tudi posamezni novinarji javne medijske hiše.

Pozdrav !                             Andrej  Magajna   – 041 691 619

Objavljeno v Dogodki, Hej si že slišal, Hej, si že slišal, mislm...Komentarjev (0)

Naše Flickr fotke- Poglej te vse fotke