Arhiv | januar, 2014

Izjava za javnost “So Spomenka, Majda in Ksenija padle na moralnem izpitu?”

V petek  januarja  se je na Komisiji DZ  za peticije, človekove pravice in enake možnosti zglasila sestra umorjenega Stjepana Crnogorca. Zahvalila se je Romanu Leljaku, da je iz arhivov izbrskal informacijo o usodi mladega intelektualca, političnega oporečnika, ki žal ni bil edina žrtev Službe državne varnosti v prejšnjem režimu in to v času, ki je bil daleč od povojnih obračunavanj.  Stjepan Crnogorac se je rodil po vojni. Svojci so več desetletij zaman poizvedovali o njegovi usodi.

Zakaj krščanski socialisti “pogrevamo” dogodek iz leta 1972?

Ker to le ni stvar zgodovine, ampak še kako stvar sedanjega časa in prostora !!! je neke vrste indikator, ki kaže  kako deluje demokratična, svobodna in politična pluralna Slovenija danes.

So Spomenka, Majda in Ksenija so  padle na moralnem izpitu?  Odgrinjanje dogodkov preteklosti, še kako kaže na stanje duha vplivnih posameznikov. Še več. Odraža  delovanje političnega sistema v Sloveniji danes. Ob tem primeru se postavljajo bistveno širša vprašanja, kot je le en eksces  ene od varnostnih službe, v enem bivšem, enostrankarskem režimu nekje v Evropi.

Vrnimo se na dogajanje črne petkove seje.

Ob tragičnem spoznanju svojcev o umoru mladega študenta imajo danes ti le še eno željo. Dostojanstven pokop  pokojnika. Ta pa ni možen, če ne spregovore tisti, ki so pri tem dogodku sodelovali, oziroma, so bili o njem seznanjeni, oziroma, bi lahko prišli do informacij.

Predlagani sklep imenovane komisije, da se merodajne pozove k odkritju podatkov o posmrtnih ostankih pokojnika so člani koalicije  vladnih strank zavrnili. Na tem mestu se ne bomo spuščati v ostale predlagane sklepe. Nad to zavrnitvijo smo ne le začudeni ampak zgroženi. Majda Potrata, ki smo jo navedli med naslovljenkami, ob večkratnem  in dolgem razpravljanju na seji  ni znala povedati tehtnega razloga za tako ravnanje. Ob tem ne bi smela molčati tako predsednik stranke dr. Lukšič kot bivši predsednik SD Borut Pahor, sedanji predsednik RS. Oba spoštujeta temeljne krščanske vrednote in tudi pred oltarjem smo  ju lahko opazili.  Seveda, če ni to le  občasna  PR poteza za demonstracijo širine vrednostnega loka, če povzamemo besede Boruta Pahorja ob vključitvi krščanskih socialistov na listo SD leta 2008.

Ja, Spomenka Hribar, ena od naslovljenk – za temeljne krščanske vrednote gre !  Oziroma več kot to. Z možem dr. Tinetom Hribarjem sta pokop mrtvih označila za enega od ključnih postulatov svetovne  etike, ki je več kot doktrinarna norma neke cerkve ali ritualni obred neke kulture. Zdenko Roter v svoji knjigi omenja Spomenkino sodelovanje z Milanom Kučanom, ključno avtoriteto tranzicijske levice. On bi lahko, preko svojih vpletenih sodelavcev v ta dogodek,  pomagal rodbini ubitega Stjepana Crnogorca. S tem bi pokazal, da je tudi moralna avtoriteta. Roman Leljak se je v zvezi s tem trikrat obrnil nanj. Brez odziva. Če ste se skupaj s Spomenko  konzultirala o predsedniškem kandidatu – kar ni nič narobe in je njena pravica – bi lahko to odprto komunikacijo uporabila tudi za-to, da ga sama pozove, da spregovori in pripomore k vprašanju rodbine pokojnega Crnogorca.

In še nekaj opomb na ravnanje odgovorne urednice javne RTV SLO Ksenija Horvat Petrovčič. Z postavitvijo te teme v medijsko izolacijo, ki se vrši vse od odkritij dokumentov pred meseci, ki bremene posamezne visoke funkcionarje bivšega režima, je pripomogla, da se ta vprašanje ne aktualizirajo.

Skoraj bi lahko govorili o medijski cenzuri v dominantnih medijih, če izvzamemo skromne vestičke “na tretji strani”.

O tem so poročali avstrijski, hrvaški in celo nemški mediji na vidnih mestih. Če bi to razkritje dokumentov  primerjali z medijskimi odmevi na vožnjo šefa  Luke Koper, bi jih lahko primerjali z razliko med tišino in hrupom. Čeprav pri slednjem dogodku ni nihče nikogar “povozil” ali  zahrbtno umoril.

In kako se odzivajo slovenske preiskovalne ustanove? Podobno kot dominantni mediji. O podatkih Romana Leljaka se zanima avstrijsko pravosodno organi, pri nas pa imenovani ni bil povabljen niti na informativni pogovor.

Ta primer je neke vrste “stresni test”  naših preiskovalnih organov in pravnega reda.

Afera Silvo Gorenc in Janez Zemljarič ter sploh delovanje slovenske SDV kaže  tudi na izjemno moč prejšnjih partijskih struktur  na politiko Slovenije danes. Kako je možno, da ta konkretna razkritja z imeni in datumi v dominantnih medijih ostane prezrta in da se preiskovalni organi niso zganili !?

Še nekaj širšega je v tej zgodbi, kot le vprašanje preteklosti in kot le vprašanje postulata svetovne etike.

Vsi, ki “molče” ob teh razkritjih – od vplivnih posameznikov do inštitucij  –  so  na nek način soodgovorni za dogodek iz leta 1972 in dve leti pred tem ob razkritem umoru Nikice Martinovića, – ki še kako odslikavajo  stanje slovenske demokracije danes.

Predsednik Mladi KSS:                                                                        Predsednik KSS:

Žiga Šorli                                                                                                 Andrej Magajna

Objavljeno v Dogodki, UtrinkiKomentarjev (0)


Naše Flickr fotke- Poglej te vse fotke