Arhiv | februar, 2012

Ustavljanje »netolerantne« desnice ob slepi toleranci do levice!

Nedavni posvet v Državnem svetu (13. februar 2012) v sodelovanju z Gibanjem za družbeno
prenovo SINTEZA na temo Etika in družbene vrednote v politiki, je ob poglobljenem nagovoru
predsednika DS mag. Blaža Kavčiča prinesel celo vrsto izjemnih referatov uvodničarjev. Se pa
razprava ni uspela ogniti aktualni politiki, ki ji je pa ravno manjkala ustrezna etična presoja.

Nastop spoštovane Spomenke Hribar je, podobno kot v njenih predhodnih nastopih in člankih,
izvenel v kritiki, zgražanju in opozarjanju na sedanji prihod politične desnice v Sloveniji in se
dotaknil tudi konkretnega »nelegitimnega odvzema« mandatarstva relativnemu zmagovalcu Zoranu
Jankoviću.

Prvič, ga. Spomenka Hribar bi morala le vedeti, da relativni zmagovalec ne more biti mandatar, če mu
ne uspe zbrati absolutnega števila glasov v parlamentu, torej sestaviti koalicije; in da so bili manevri
političnega prijatelja predsednika Türka pravzaprav neproduktivno zavlačevanje prepotrebnega
konstituiranja vlade.

Spodaj podpisana udeleženca simpozija pa se ne želiva spuščati v presojo legitimnosti imenovanih
peripetij. Bolj kot to je pomembno, da se spregleduje, da je menjavanje med desnim in levim polom
dejansko nekaj legitimnega.
Dr. Albin Ogris je že pred več kot pol stoletja v svojem delu Politične stranke zapisal, da je stranka
brez vsaj ene nasprotne logični nonsens. Srčika demokracije je politični pluralizem kot nasprotje
družbene okostenelosti!

Še bolj pa na naju je razočarala odsotnostjo njene kritike slovenske levice in etične presoje njenih
ravnanj v dvajsetih letih tranzicije.
Ob »ustavljanju enih« je potrebno le povedati, da desnica deluje programsko dokaj konsistentno; ima
torej svojo identiteto, z vsemi dobrimi in slabimi atributi.
Da je levica praviloma manj fundamentalna oz. bolj tolerantna do drugačnega morda drži, a je to le
preozek kriterij, da bi ji podelili etični primat.

Ravno tranzicijska levica je po oceni mnogih kriva za moralno erozija političnega sistema in družbenih
razmer.
Od vseh strani kritizirani madžarski premier Orban pa ima le v nečem prav: postkomunistična levica
se je ob svojih preimenovanjih v bistvu transformirala v klientilistična, koruptivna omrežja – ravno
zaradi zgodovinsko pogojenega etičnega deficita. To več ali manj velja za vse bivše enopartijske
režime.
Zato ni čudno, da je tranzicijska levica tudi na teoretski ravni bore malo doprinesla k modernizaciji
socialne, socialdemokracije doktrine, saj jo je vodil le pragmatični vidik: oblast in denar in seveda
skrb, da ne bi kdo zaradi preteklih grehov prišel pred sodišče. Njihovi programi so zato zbir
odgovorov iz anket javnega mnenja, lepljenke želja s pomočjo katere se lovijo volilni glasovi – kot
so pri koalicijskem usklajevanju nedavno ugotovili tudi v Virantovi Državljanski listi. Ad hoc »stranka
lovača«, ki jo trenutno uteleša Pozitivna Slovenija, je kot tisto, kar je nekoč rekel Vinko Šimek: Ista
gaža, samo druga embalaža – kontra Janševi SDS.

Ob vseh naštevanjih družbenih anomalij v katerih se je znašla Slovenija, ki so izhajale tako iz
njenega referata kot nastopov drugih, je uvodničarka spregledala, da je v dvajsetletnem obdobju
strankarskega sistema, imela tranzicijska levica najdaljši staž pri vodenju države, kar dobrih 14 let.
Iz teh obdobij tudi v največji meri izhajajo negativni družbeni pojavi: od vzpostavitve t.i. plenilskega
kapitalizma, (struji komunističnih pragmatikov se očitno ni bilo težko »predesniti« v novodobne
kapitaliste), polaščanja nekdanjega družbenega premoženja, odtekanja kapitala v tujino,
razgrajevanje pravnega reda (izrazito po letu 1992), vzpostavitev pravega sistema dveh državljanov
(Baričević & Meglič, ind.), mnogih elementov sistemske korupcije, … , do razgradnje, komercializacije

in privatizacije javnih zavodov in drugih neoliberalnih potez Pahorjeve vlade, ….- če se osredotočimo
na zadnje obdobje. Da ne govorimo o neizpolnitvi vrste obljub o prepovedi plasiranja denarja v
finančne oaze oziroma obdavčitve finančnih transakcij, … , do neizpolnjene obljube o sankcioniranju
neplačevanja plač in prispevkov za delavce.
In če je že imenovana uvodničarka govorila o konkretnih imenih, npr. »pozitivnem« Jankoviču, bi
lahko tudi sama sprevidela, da ima eden od njegovih največjih spomenikov Stožice še kako velik
madež: na desetine neplačanih podizvalalcev in delavcev, ki še danes niso prejeli plačila.
»Če je to levica, sem jaz papež«, je omenil eden od razpravljavcev na posvetu.

Ravno tranzicijska levica (oz. vplivni krog ljudi iz Foruma 21) je bila in je še vedno glavna blokada, da
v Sloveniji v vseh 20 letih pluralizma niso razvijale nove leve alternative, saj so botri postkomunistične
levice v pretežni meri nadzorovali medije in si s tem zagotovili popolni monopol nad levo volilno
bazo. Medijsko »zalivanje trsa« in »sekanje trsa« v nekem trenutku volilne kampanje nedavnih
državnozborskih volitev več kot nazorno ponazarja kaj pomeni vpliv omrežja na medije. Medijski
vzpon Virantove liste v določen »obetavnem » obdobju in današnji pogrom tudi marsikaj pove.

Tudi ta kritični prispevek o tranzicijski levici , verjetno ne bo objavljen nikjer ?!
Očitno ni hujšega, če kdo iz leve idejne sfere posega v volilno bazo tranzicijske levice. Malo v
prispodobi: lovite belice tam na desni, naše rdečeoke pa pustite na miru !
Vsak poizkus ustanavljanja neodvisne, (nekomunistične) levice je bil deležen popolne medijske
blokade. Zato tudi ni bilo čudno, da je bila v času politične pomladi ravno Tomšič – Pučnikova
Socialdemokratska stranka Slovenije deležna največ »pozornosti« bivših sil, v smislu diskvalifikacije in
destabilizacije – ne samo s pomočjo medijev, ampak tudi operativnega pokrivanja bivših sodelavcev
SDV.

O tem kako je treba obračunati z temi, ki ne spoštujejo voljo »partije« najdemo primere tudi
v »prenovljenih«, sedanjih časih in četudi se ne spuščamo v konkreten poizkus političnega uboja
posameznika, ne moremo mimo vprašanja političnih metod. To je tudi ena od stalnic etične erozije
slovenske levice, njen postulat: namen posvečuje sredstvo – vključno z lažjo, diskvalifikacijami in
likvidacijami. Vprašanje metod je izredno pomembna tema etične presoje, ne glede na to, da so
sicer sedanje politične, medijske likvidacije pravzaprav mila sredstva napram masovnim povojnim
pobojem neoboroženega prebivalstva.

Glavnina kasnejših razprav o etiki je izvenela v tem, da Slovenija potrebuje neko novo postavitev
levice oz. novo socialdemokratsko stranko, navkljub zavedanju o teoretskih zagatah postavitve danes
in praktičnim aplikacijah ob aktualnih vprašanjih.
Janko Prunk je na posvetu povedal, da je ravno socialna politika tista, ki je v zgodovini Slovenije
odigrala ključno vlogo stranke t.i. tretje poti, še posebno v prvi polovici 20. stoletja!
Na tem zasedanju pa je razpravljavec Žiga Šorli eksplicitno poudaril, da je potrebno ustanoviti forum
za novo levico: » Manjka nam vplivna levičarska stranka, katere program in praksa bo temeljila na
etičnih načelih – in to je dejstvo!«
Od tako pronicljive in vplivne družbene kritičarke bi ob večjem historičnem premisleku pričakovali
tudi malo več dialektičnega razmisleka, v smislu, da je za zmago sredinske desne koalicije botrovala
največ ravno kvazi levica z vsemi klientelističnimi, koruptivnimi omrežji in politiko, ki žal v prvi vrsti ni
sledila javnemu interesu, kar bi od levice lahko pričakovali.

Ljubljana, 21. februar 2012

Andrej MAGAJNA in Žiga ŠORLI

Objavljeno v DogodkiKomentarjev (0)

Prispevek Žiga Šorlija v Državnem svetu na temo: Etika in politika

Povezava: Etika in politika

Spoštovane, spoštovani,

V današnjem času se vedno srečujemo z določenimi vzorci vedenja v javnem življenju, za katere
menimo, da niso vir tega, kar bi morala per-se nositi s seboj demokratična skupnost. Vendar – kakšne
so predpostavljene vrednote v slovenski demokratični družbi?

Stranka brez vsaj ene nasprotne je logični nesmisel. Vsaka resnična stranka mora razumeti svoj
skupinski cilj kot cilj države, svoj program kot najpravilnejši in svoj interes za interes naroda in države.
Ta definicija nam ponuja razmislek, kaj se dogaja v slovenski politiki: desna stran deluje kredibilno,
medtem ko»leva« stran hira, to pa zato, ker ji je umanjkala etičnost, družbenost in vrednote politične
kulture in sporazumevanja.

Spremenila se je v družbeni dvoslojni stratus: zgornji stratus deluje kot združenje intelektualcev za
ohranjanje strukture slovenske družbe druge polovice 20. stoletja; spodnji stratus pa deluje v dveh
smereh: politična stran deluje kot benigna okužba t.i. levih strank, ki se infiltrira v vodstvene organe
teh strank, enako pa se, na drugi strani, dogaja v vodstvih gospodarskih družb, in natanko tako si
želijo vladati državi.

Srčika demokracije je politični pluralizem. Slednji se dobro izkaže v reformi okostenelih
enostrankarskih in avtoritarnih sistemih, pa tudi propadlih dvostrankarskih »demokratičnih«
sistemih. V sestavo pluralne demokracije pa ne sodijo stranke-lovače. To so stranke, ki imajo za svoj
cilj:


parlamentarno večino;
prilagajanje programa po potrebi (ad-hoc), v bistvu program pri takih strankah sploh ni
bistven;
smernica delovanja stranke je večinski vpliv na dogajanje v državi – in to na vseh ravneh!
stranka razmišlja zelo enosmerno: mora biti kontra prizadevanjem političnega nasprotnika;
poslanci te stranke so ideološki delavci, ki se ne zavedajo, da v svojem demokratičnem
delovanju v bistvu delujejo proti demokraciji,



V luči tega pridemo do spoznanja, da v slovenskem političnem prostoru manjka dobra socialna-
levičarska stranka brez postkomunističnega ideološkega ozadja, ki bi delovala zgolj po svojem
programu. Zato vas, spoštovani, spoštovane, zbrani v tej dvorani, vabim , da ustanovimo forum in
gibanje za novo levico, ki bi branila temelje pravne in socialne države in imela ustrezna programska in
etična izhodišča.

Torej vabim vas, da se nama z Andrejem Magajno pridružite v prizadevanju za ohranjanje pravne in
socialne države. če koga tu zanima, bova oba na voljo po razpravi v preddverju ali pa zunaj
parlamenta.

Hvala za pozornost in lep pozdrav!

Objavljeno v Mladi KSSKomentarjev (0)

Mladi KSS: Izjava proti trgovinskemu sporazumu ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement)

asdSpoštovani,

MLADI KSS Krščanski socialisti Slovenije smo zaskrbljeni zaradi pristopa Ministrstva za gospodarstvo Republike
Slovenije k trgovinskemu sporazumu ACTA, ki je namenjen zaščiti avtorskih pravic in usmerjen proti piratstvu.
Menimo, da tovrstni boj proti piratstvu ogroža temeljne človekove pravice, saj je z odvzemom internetne
povezave morebitnim »piratom« odpira pot kršenju temeljnih človekovih pravica do informiranosti in nadzoru
posameznika. Glede na to, da se prek enega IP naslova lahko dostopa do interneta več računalnikov oz.
uporabnikov, bi to lahko ogrozilo svobodo drugih članom družinske skupnosti ali prizadelo poslovanje družinskih
podjetij. Ob tem pa bi tak pristop lahko prinesel še posledice saj zaradi nejasnih izhodišč in odsotnostjo varovalk
odpira pot represiji.

Prav tako je to grobo poseganje v posameznikovo zasebnost in njegove potrebe, po drugi strani pa sprošča brezobzirno kapitalistično logiko kopičenja denarja in povzročanje nedostopnosti določenih vsebin tako navadnim posameznikom, kot tudi širši skupnosti. Glede na dejstvo, da smo državljani in državljanke Republike Slovenije vedno znali biti solidarni, nam taki predpisi to solidarnost v skupnosti rušijo in se poskuša posledično ustvariti še večji prepad med bogatimi in revnimi ter povzročiti določene oblike socialnega izključevanja.

MLADI KSS Krščanski socialisti Slovenije smo proti tovrstnim zakonom, in upamo, da bomo v prihodnosti našli boljšo rešitev, ki ne bo na takšen način ogrožala solidarnost med državljankami in državljani!

Z vsem spoštovanjem,

Žiga Šorli, predsednik MLADI KSS

e-pošta: ziga.sorli@gmail.com
GSM: 041/428 645

Objavljeno v Dogodki, Mladi KSSKomentarjev (0)


Naše Flickr fotke- Poglej te vse fotke