Arhiv | december, 2010

Andrej, pazi se, odstranjen boš!

»Andrej, pazi se, odstranjen boš!«
Dan pred našim srečanjem so policisti pri poslancu Andreju Magajni, krščanskem socialistu, opravili hišno preiskavo in mu zasegli računalnike. »Prvič slišim, da naj bi bil pedofil.« Tudi njegovi znanci ne skrivajo začudenja.

delo-slika

Poslanec Andrej Magajna – Ne more se znebiti občutka, da gre za diskriminacijo in degradacijo, foto: Igor Zaplatil / Delo
·    Mož počasnega koraka s črno aktovko v roki stopa proti poslanski pisarni, ki si jo deli z Julijano Bizjak Mlakar. Ta ga ima za poštenjaka. »Na računalništvo se bolj slabo spozna, pri nekaterih stvareh mu je treba včasih priskočiti na pomoč, zato ne morem verjeti, da bi se šel nekakšne akcije.« Pri zadevi marsikoga bega tudi igra datumov.
Sovpadanje
Osmega oktobra, na dan, ko je Magajna, ki velja za preprostega človeka, dobil status trajnega poslanca (prej je bil nadomestni), je ljubljanska policijska uprava na preiskovalni oddelek okrožnega sodišča podala predlog za odreditev hišne preiskave, dopolnila pa ga je ravno v dneh, ko se je Magajna odločil, da bo zapustil poslansko skupino SD. Sumijo ga, da je storil kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. Sporno datoteko, ki prikazuje neznano, menda mladoletno dekle, oblečeno v hlače in z golim oprsjem, naj bi na svoj računalnik prenesel že februarja lani. Zakaj so organi pregona začeli razloge, na podlagi katerih ga sumijo, preverjati po poldrugem letu in ravno v dneh njegovih novih korakov po političnem parketu, ostaja nenavadno naključje.
»Internet je uporabljajo šest oseb, mene pa so osumili, ker sem naveden kot uporabnik IP-naslova in plačnik položnic.« Zaplenili so mu pet računalnikov. »Ko smo povedali, da smo imeli lani podnajemnika (pri nas sta začasno še prijavljena), jih to sploh ni zanimalo. Toda zanima jih moj službeni računalnik, ki ni vezan na ta naslov. Sicer pa osnove računalništva poznam, vendar nisem strokovnjak.« Ne more se znebiti občutka, da gre za diskriminacijo in degradacijo. Pred tem je dobil tudi prijateljsko opozorilo neke gospe, češ, naj se pazi, ker bo politično odstranjen.
Upiranje
V parlamentu je razmišljal s svojo glavo, glasoval po svoji vesti, najbolj pa se je po njegovem zalomilo pri zakonu o RTV. Pojasnil je, da še nikoli ni bil deležen toliko prepričevanja kot v zvezi s tem zakonom, češ, »ne smemo dovoliti, da ne bi bil sprejet«. Vztrajal je, da mu bo nasprotoval, ker se s takim preoblikovanjem javnih zavodov ne strinja. »Pri drugih zakonih so bili do mene strpnejši, pri RTV pa so rekli, da bom moral odnehati.« Pri precej ključnih reformah je bil podobno skeptičen. Spomnimo se zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je nastal pod okriljem nekdanjega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča in še danes ni sprejet. Magajna je trdil, da ne prispeva k izboljšanju položaja bolnikov, dopušča pa še večje možnosti privatizacije in komercializacije zdravstva. To bi po njegovem pomenilo odmik od predvolilnega programa SD in koalicijske pogodbe, v katero so zapisali, da bodo zakonsko preprečili mešanje in prekrivanje zasebnega in javnega. Pred meseci je zato dejal, da bi se rad držal obljub, danim volivcem, čeprav zaradi tega tudi med političnimi kolegi postaja moteč. Prav tako ga je motil načrt sanacije NLB. »Koalicija deluje bolj po neki čustveni pripadnosti skupni družini, koreninam. Ne gre za to, da bi nekdo hierarhično ukazoval, gre za pripadnost, zavezo. To je negativno, ker gre za sistem ‘ščitimo naše’. Polno stvari je bilo, ki so me motile. Med drugim to, da so pogledali stran in glasovali drugače, kot bi bilo pošteno v neki situaciji. Jaz nisem vezan, nisem član SD. Priključil sem se mu. Mi pa niso ničesar podarili. Okraj sem si moral priboriti, imel sem sedem protikandidatov.«
Kriminalka
Ob obisku policistov so bili vsi osupli. »Preden sem se deset do šestih zbudil in prebral, kaj sploh želijo, so bili že pred vrati novinarji. Proti njim nimam nič, se pa čudim, kdo jim je povedal. Ni njihova navada, da so že zgodaj zjutraj na terenu!« Sicer je bilo na ta dan opravljenih 21 hišnih preiskav, vendar podatki o drugih niso pricurljali v javnost. Policija je akcijo začela na pobudo varnostnega organa iz Luxembourga in v sklopu akcije Charly II, ki se nanaša na razširjanje in posest otroškega pornografskega gradiva. Magajna pravi, da ga erotika kot vsakega zdravega moškega zanima. Njegov ideal je blondinka s široki boki, katere podoba pa je daleč od tistih, ki bi mu jih radi pripisali.
Med klepetom zvoni telefon, Magajni izrekajo podporo, dobi tudi telefonsko sporočilo Sebastijana Jeretiča, nekdanjega Pahorjevega svetovalca za odnose z javnostmi, ki mu piše, naj se drži. Odzive pospremi z besedami, da ljudje niso neumni. Jeretič nam je kasneje zaupal, da je Magajna korekten človek, v redu politik in da mu je bodrilno sporočilo poslal zaradi empatije do njega. Vsa zadeva se mu zdi sumljiva. »Ne verjamem toliko v naključja. Sploh je dogajanje v Sloveniji zadnje čase malo čudno.« Prepričan je, da se je Magajna »Borutu« (Pahorju; op. a.) zameril.
Korenine
Družina Andreja Magajne izvira po stari mami iz Žužemberka in Šmarja-Sapa pri Grosupljem, po starem očetu pa s Krasa, iz Vremske doline: »Smo Kraševci in temu primerno trdoživi, odporni.« Veliko sorodnikov je dočakalo sto let, zelo ponosen je tudi na očeta 98-letnika, nekdanjega profesorja, ki je še vedno izredno bister. Še pred nekaj leti je vnuke inštruiral matematiko in fiziko, do lani je vozil avto. Meni, da so sinu afero podtaknili.
Dom so si ustvarili na Prulah v Ljubljani, blizu Špice. Zaradi bližini reke se je Andrej kalil v ribištvu in osvojil naslov slovenskega mladinskega prvaka v ribolovu. Nad politiko se je navdušil doma, saj so z bratoma in očetom vedno radi premlevali družbena vprašanja, kar počnejo še danes.
Po osnovni šoli na Prulah je obiskoval gimnazijo Moste, kjer se je okužil s sociologijo. Zanimala ga je tudi filozofija. Filozofske knjige je prebiral že v osnovni šoli, čeprav priznava, da ne ve, koliko jih je razumel. Po vpisu na filozofsko fakulteto je prof. dr. Božidar Debenjak študente opozoril, da iz te izobrazbe ne bo kruha in naj si najdejo še en poklic. Pojasnil jim je, da je center možganov v želodcu, zato naj pazijo, da si bodo življenje uredili tako, da bodo preskrbljeni. »Šele potem boste svobodno razmišljali,« jih je podučil. Magajna je nasvet upošteval in se vzporedno vpisal še na višjo šolo za socialno delo. Končal jo je, filozofijo pa do tretjega letnika opustil. Po diplomi se je poročil. Lucijo, knjižničarko, je spoznal pri študentskem verouku. »Tudi ona je bila velik debater!« Iz prijateljstva se je razvila zveza, v kateri so se rodili hčeri in sin. Vnukov še nima, vendar jih pogreša. V cerkev gre, čeprav ne več pogosto. Do nje je bil solidaren do leta 1990, ko pa je zaznal, da želi pridobiti preveč vpliva, se je malo odmaknil. Dvanajst let je bil socialni delavec v osnovni šoli Vide Pregarc. Spominja se, da je bila takrat, ko so ustanavljali Demos, ravnateljica zelo tolerantna do njegovih političnih stališč. Leta 1991 je ustanovil sindikat nezaposlenih, bil je tudi zastopnik agencije za zaposlovanje in poslanec v prvem mandatu državnega zbora.
V prostem času so mu ljubi pogovori med sprehodom, najbolj pa je vesel, ko gre v kamp v Dragočajni, kjer ima eden od kolegov prikolico, in potem se zatopijo v pogovor. »Če imam čas, sem rad tudi sam, da premlevam vse, kar se dogaja. Rad razmišljam. Po karieri, ki mi jo bodo očitno končali, se bom ukvarjal s filozofijo. Študiral bi tudi socialno psihologijo. Rad proučujem ljudi, imam dar opazovanja. Znam prepoznati, analizirati odnose.«
Kot pravi, ga bodo v SD pogrešali, če ne zaradi drugega zato, ker je veliko kolegov nadomeščal. Lahko se pohvali z največjo udeležbo na sejah, na bolniškem dopustu ni bil skoraj nikoli, nazadnje za hčer, ko je bila še v osemletki. Rad se je udeleževal tudi sej odborov, v katerih ni član. »Tam se od strokovnjakov, sekretarjev, učenih ljudi veliko naučiš.« Pravi, da je po temperamentu malo počasen, melanholik, ampak ne pesimističen.
Osem let je za sprostitev treniral judo. Ko mu omenimo, da mu morda to znanje v teh časih pride še prav, odvrne, da je včasih tek boljša obramba, vendar ne v smislu bežanja pred problemi, ampak v pomenu vojaške strategije premika na rezervni položaj.
DELO pon, 08.11.2010
Intervju pripravila novinarka Dela:
Brigita Ferlič Žgajnar

Objavljeno v DogodkiKomentarjev (0)


Naše Flickr fotke- Poglej te vse fotke