Arhiv | junij, 2010

Andrej Magajna o trgovcih z delovno silo

Dnevnik Večer (V. Jager) se je razpisal o posredovanju dela preko agencij:
Izkoriščanje preko agencij za delo?
V boju s konkurenco mnoge agencije posegajo po dumpingu na račun delavcev in te zato mnogokrat prikrajšajo za regres in malico. Najbolj sporno pa je izpolnjevanje zakonske določbe, po kateri bi morale agencije svojim delavcem v času čakanja na angažma pri novi stranki izplačevati 70 odstotkov plače, česar pa praktično nihče ne stori, opozarja poslanec Andrej Magajna, ki ocenjuje, da so nadzorne inšpekcije premalo učinkovite pri preprečevanju in odkrivanju zlorab.

Sumljivi trgovci z delovno silo.
Agencije za zagotavljanje dela poganjajo kot gobe po dežju, saj so pogoji za njihovo ustanovitev ohlapni, nadzor nad njimi pa pomanjkljiv. Poslanec Andrej Magajna, ki se je ukvarjal s posredovanjem dela, meni, da gre za institucionalizirano izkoriščanje ljudi ob tihi podpori države.
Primer makedonskega delavca, ki je umrl po tem, ko so ga v zdravstvenem domu odslovili kot zavarovanca zdravstvenega zavarovanja, ker ni imel poravnanih prispevkov, je pozornost javnosti usmeril k agenciji za zagotavljanje dela, pri kateri je bil zaposlen preminuli nesrečnik.
Število agencij za zagotavljanje dela se pri nas stalno povečuje; še decembra lani jih je bilo v register ministrstva za delo vpisanih 152, dobrega pol leta meseca kasneje pa se je njihovo število povzpelo že na 179. To ne čudi, saj so pogoji za ustanovitev tovrstne agencije precej bolj ohlapni kot kriteriji za druga dva tipa (tiste, ki posredujejo začasna dela dijakom in študentom, ter tiste, ki poleg posredovanja dela
ponujajo še druge kadrovske storitve). Medtem ko prva dva tipa za svoje delo potrebujeta koncesije, za pridobitev katerih morajo lastniki med drugim predložiti poslovni načrt, finančne vire in načrt delovnih prostorov, je za ustanovitev agencije za zagotavljanje dela precej bolj preprosta, za vpis v register ministrstva za delo pa ni potrebna koncesija. Tako lahko tovrstno agencijo ustanovi tudi skorajda vsaka
gospodarska družba; na omenjenem seznamu zato poleg specializiranih agencij najdemo na primer Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, igralniškega velikana Hit Nova Gorica, razvpiti velenjski Vegrad ter dve podjetji stečajne upraviteljice Milene Sisinger.
Kako zaobiti predpise
“Dostikrat podjetja izkoriščajo veljavne predpise, ki jim omogočajo vzpostavitev lastnih agencij. S tem se izogibajo zaposlovanju za nedoločen čas,” ocenjuje poslanec Socialnih demokratov (SD) Andrej Magajna, ki je bil petnajst let lastnik agencije za zagotavljanje dela. In pojasnjuje s primerom: “Stalna praksa je bila, da so se name obrnile družbe, ki so preko mene želele za zaposliti svojega delavca, seveda za določen čas. Po 53. členu zakona o delovnih razmerjih mora namreč delodajalec pod dveh letih začasne zaposlitve z zaposlenim skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas; če pa pred tem prekinejo
delovno razmerje, lahko istega človeka preko agencije obdržijo v firmi, ne da bi ga morali zaposliti za stalno.”
Poslanec Magajna poleg izogibanja zaposlovanju za nedoločen čas pozna še druge prakse zlorab veljavne zakonodaje s strani
vodstev posameznih agencij in gospodarskih družb. Med drugim opozarja, da določene agencije s svojini delavci sklepajo pogodbe o zaposlitvi za smešno kratka obdobja, za mesec ali celo za teden dni. “S tem se prilagajo svojim strankam, ki zahtevajo kar največjo fleksibilnost in terjajo, da je mogoče človeka odpustiti v skorajda vsakem trenutku,” pravi Magajna.
Zatrjuje še, da nekateri posredniki svojim delavcem od prihodkov trgajo plačilo za svoje storitve, čeprav bi morali provizije obračunavati izključno podjetjem, s katerimi poslujejo. “Tako breme provizij prenašajo na zaposlene, kar jim omogoča, da strankam predstavijo cenejše ponudbe od konkurenčnih agencij.”

Tiho soglasje politike k izkoriščanju.
V boju s konkurenco mnoge agencije posegajo po dumpingu na račun delavcev, ki jih zato mnogokrat prikrajšajo za z zakonom zagotovljene pravice regres, potni stroški in plačilo malice tako ostanejo zgolj pobožna želja. Najbolj sporno pa je po mnenju poslanca SD uresničevanje zakonske določbe, po kateri bi morale agencije za zagotavljanje dela svojim zaposlenim v času čakanja na angažma pri novi stranki izplačevati 70 odstotkov plače. “Tega se ne drži praktično nihče! Niti največje agencije, ki razpolagajo s tisoči delavcev,” zatrjuje Magajna. In sklene: “Če bi bile stvari tudi v praksi takšne, kot so na papirju, bi želeli vsi delati preko agencij. Pa niso, sicer bi bile njihove storitve precej dražje in bi si jih lahko privoščila le posamezna podjetja. Tako pa so v ozadju 90 odstotkov vseh najemov delovne sile špekulativni razlogi.”
Poslanec SD še ocenjuje, da so nadzorne institucije premalo učinkovite pri preprečevanju in odkrivanju zlorab na področju delovanja agencij za zagotavljanje dela; v lanskem letu je inšpektorat za delo poročal o 41 primerih opravljanja dejavnosti agencij brez ustreznega vpisa v register. A Magajna ocenjuje, da se inšpektorji ne lotevajo jedra težav in da zgolj brskajo po površju nečednosti. “Bojim se, da jih bolj zanimajo razne izjave o varnosti in omarice s prvo pomočjo, kot pa izplačila delavcem, by-pass pogodbe in poslovanje agencij… Očitno država kljub opozorilom sindikatov in samih zaposlenih izkoriščanje
nemočnih delavcev ob posredovanju dela razume kot podaljšek aktivne politike zaposlovanje in spodbujanje k večji fleksibilnosti trga delovne sile. Stvari so pometene pod preprogo, nadzorne institucije pa delujejo skladno s tihim soglasjem politike.”

VIR:
http://sindikat-smbrknss.si/wp-content/uploads/2010/06/delavci-najeti-kot-blago-agencij-junij-2010.pdf

Objavljeno v DogodkiKomentarjev (0)

Zakon o RTV ni primeren za nadaljno obravnavo

Krščanski socialisti in poslanec Andrej Magajna menita, da zakon o RTV ni primeren za nadaljno obravnavo.

Poslanec Andrej Magajna bo ob prvi splošni obravnavnavi predloga zakona v DZ (v četrtek 17.junija popoldne) obrazložil, zakaj predlog zakona o RTV ni pimeren za nadaljno obravnavo.

S posebno izjavo za javnost se obračamo k medijem in zainteresirano javnost, ker menimo, da gre za izjemno pomemben konceptualen vzorčni primer, ki bi bil, v primeru njegove uveljavitve, usoden tudi za status drugih javnih zavodov.

Tako imenovana modernizacija javnega zavoda gre namreč v smeri hibridnih modelov, kjer se križa javna in tržna dejavnost, – to je pridobitna oziroma komercialna dejavnost. Namesto krovnega zakona o javnih zavodih, se pod nazivom “modernizacija« le teh sedaj že drugič poizkuša uvesti komercializacijo in posledično privatizacijo le teh skozi stranka vrata. Krovni zakon naj bi očitno prišel kasneje, predstavljal pa bi sintezo »dobrih« praks, ki bi jih do tedaj že legalizirali. Najprej se je sporna reforma komercializacije in privatizacije javnih zavodov, žal pod zastavo SD-ja, poizkušala uveljaviti skozi Miklavčičev Zakon o zdravstveni dejavnosti, sedaj pa še preko zakona o RTV. Dolgoročni projekt t.i. modernizacije javnih zavodov bi danes uveljavil na tem področju se bo »jutri« prikradel na področje šolstva , znanosti in izobraževanja, kulture, itd ..

RTV mora ostati javni zavod

RTV mora ostati javni zavod, z okrepljenim nadzorom ustanovitelja in strokovno samostojnostjo brez političnega vpliva na vsebino programov in večjim vplivom uporabnikov. Predlaganega statusnega preoblikovanja v finančno samostojno komercialno družbo, ki bi jo državljani obvezno financirali, organi družbe pa bi lahko sebi večali dohodke s tržno dejavnostjo, ne bi smeli dovoliti. Odklanjamo torej ureditev, ki spreminja javni zavod v suis generis komercialno gospodarsko družbo, kritični smo do modela finančno avtonomnih uprav, ki jih oddaljujemo od vpliva ustanovitelja, predvsem pa od vpliva uporabnikov -gledalcev, javnosti. Z avtonomijo si bo uprava zavoda še povečala možnost prostega, avtonomnega poslovanja, razpolaganja z družbenimi sredstvi, omogočeno bo tudi netransparentno poslovanje, kot ga poznamo povsod tam, kjer se mešata javna in tržna dejavnost, kjer se slednja lahko preliva v zasebne žepe.

Javni in tržni del se bosta vedno bolj prepletala. Pridobitna dejavnost, se bo v obliki nagrad prelivala v zasebne žepe. Izvajala se bo v javnih objektih, s pomočjo javne opreme z javnimi sredstvi (naročnine). Sporne so torej nagrade izvajalcem, ki so že tako ali plačani za svoje delo, ne nasprotujemo pa da so določene storitve in produkti plačljivi in se z pridobljenimi sredstvi izboljša finančno stanje zavoda. Ne nasprotujemo stimulacijam za dobro opravljeno delo v vseh segmentih izvajanja javne dejavnosti, nasprotujemo pa izplačevanje nagrad, ki bi izhajale iz višine dobička tržene dejavnosti.

Odstop od statusa javnega zavodav v novo tako imenovano posebno sui generis ureditev postavlja pod vprašanje tudi status zaposlenih.

Sedaj v KSS tudi razumemo, kaj so avtorji poglavij (razen poglavja o zdravstvu) v AVP (Alternativnem vladnem programu SD za volitve 2009) želeli uveljaviti pod imenom modernazacija javnih zavodov v smeri njihove avtonomije. Pred volitvami namreč javno niso priznali svojih privatizacijskih in komercializacijskih namenov pri preoblikovanju javnih zavodov. nekaj drugega pa je strokovno avtonomijo javnega zavoda, za katero pa menimo, da bi jo bilo treba še bolj uveljaviti..

Vpliv politike ostaja

Kritični smo tudi do načina imenovanja članov sveta. Ob sprejetju sedaj veljavnega zakona smo kritizirali sistem, po katerem so prav vsi kandidati, ne glede na to, katera sredina jih je izbrala, šli skozi potrjevanje parlamentarne večine. Subjekti, ki predlagajo bi morali imeti avtonomno pravico določanja predstavnike svojih sredin. Ob razpravi o številu članov in kdo vse jih lahko predlaga, ostaja prezrt način končnega potrjevanja predlaganih kandidatov. Vsi kandidati tudi po tem predlogu gredo končno skozi politični filter, kar pa ni bilo značilno za sistem pred t.i. Grimsovem zakonu. Instrument političnega vplivanja torej tudi v tej ureditvi ostaja

(Povdarki iz tiskovne konference 16. junija 2010)
predsednik programskega sveta KSS: Jani Vogelnik
glavni tajnik: Marko Kruh
predsednik KSS in poslanec DZ: Andrej Magajna

Objavljeno v DogodkiKomentarjev (0)


Naše Flickr fotke- Poglej te vse fotke