Arhiv | oktober, 2009

Magajna & Bizjak Mlakar o neplačevanju prispevkov za socialno varnost

Magajna & Bizjak Mlakar o neplačevanju prispevkov za socialno varnost

Problem oškodovanj delavcev zaradi neizplačila plač in prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko zavarovanje je v Sloveniji prisoten že vrsto let. Gospodarska kriza in večji obseg nelikvidnih delodajalcev vplivata na še večje število oškodovanih delavcev. Po izjavi generalne direktorice DURS-a je bilo na dan 30. junija 2009 neplačanih 160,672 milijona evrov socialnih prispevkov (Delo, K. Fidermuc, 28.09.2009). Dve tretjini dolga je neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ostali dolg je za zdravstveno zavarovanje.

Posebno hude so zlorabe in oškodovanje zaposlenih v družbah z omejeno odgovornostjo. V  praksi se pogosto dogaja, da podjetniki do zaposlenih in drugih upnikov ne poravnajo obveznosti. Banka jim blokira transakcijski račun, podjetje gre lahko tudi v stečaj, podjetnik pa nemoteno posluje naprej preko drugih podjetij, ki jih ima ustanovljene.

Na kakšen način občutijo oškodovanje zaposleni in njihove družine?
Ker običajno brez zaslužene plače ostanejo delavci z nizkimi dohodki, pomeni neizplačilo plač tudi ogrožanje socialne varnosti delavcev in oseb, ki jih ti delavci preživljajo.
Davčna uprava RS (DURS) opravlja nadzor, pobira, izterjuje, odpisuje, dovoljuje odlog in obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po kriterijih Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) (228. čl Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju). V kolikor so bili prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunani (ne pa plačani), se po informaciji ZPIZa obdobje neplačevanja pri odmeri pokojnine lahko šteje kot delovna doba. Ker pa se neplačanih prispevkov ne more šteti v odmero pokojnine, so lahko pokojnine zaradi neplačanih prispevkov nižje.
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) v primeru neporavnanih prispevkov zadrži pravice do zdravstvenih storitev in denarnih terjatev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja določenim skupinam oseb (čl. 78 a ZZVZZ). ZZZS na podlagi podatkov o neplačnikih, ki jih dobi od DURS-a sklepa pobote terjatev npr. iz naslova bolniških nadomestil, izvaja odpise in odloge prispevkov. Neizplačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje pomeni zmanjšan dostop do zdravstvenega varstva – tudi otrokom, nosečnicam, starejšim in drugim, čeprav ga potrebujejo.

Ena najpomembnejših nalog države in njenih institucij je, da vsem svojim prebivalcem zagotovi enake pogoje za življenje, varnost in zakonitost.

Praksa kaže, da dosedanje vlade kljub množičnemu in dolgoletnemu problemu niso ukrepale.
Ovadb po 196. členu Kazenska zakonika Inšpektorat RS za delo praktično ne vlaga, čeprav naj bi bilo po ocenah glavnega inšpektorja najmanj 10.000 takšnih kaznivih dejanj letno, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije meni, naj bi letno ostalo brez plač in plačil prispevkov najmanj 30.000 zaposlenih. Predsednik sindikata KNSS ocenjuje, da je problem še bistveno večji – da delodajalci za najmanj 150.000 zaposlenih ne plačuje pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja (Delo, str. 3, 10.10.2009).
Neustrezna in nezadostna je zakonska ureditev področja varovanja delovne, socialne in zdravstvene varnosti zaposlenih. Tako je v praksi praktično neizvedljivo dokazovanje zlorab po  drugi alineji 8. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Pa tudi sicer oškodovani delavci običajno nimajo potrebnega znanja, da bi vlagali ovadbe,  niti znanja in sredstev, da bi lahko sprožili in plačali civilne tožbe proti delodajalcem po tem členu.
Neustrezno naj bi bilo tudi delo tožilcev, ki naj bi sicer redke ovadbe zavračali, čeprav gre po kazenskem zakoniku pri zavestnem neplačilu plače oz. prispevkov celo za kaznivo dejanje.
Z vidika človekovih pravic in določb Ustave RS je hudo sporna ureditev, po kateri se o odlogu ali obročnem plačevanju prispevkov zaposlenih odločajo nekatere državne institucije, in sicer ZZZS, DURS oz. ZPIZ, saj posledice neplačil prispevkov nosijo zaposleni in njihove družine.
Verjetno je sporno, kadar državne institucije z delodajalci sodelujejo pri postopkih dogovarjanja o odlogu plačil prispevkov, saj je neplačilo prispevkov  kaznivo dejanje.
Zakonsko slabo regulirano področje daje prostor korupciji.

Odgovorne institucije za nadzor tega področja so Inšpektorat RS za delo, DURS oz ZPIZ in ZZZS. Za izvrševanje zakonskih določb so odgovorni tudi sodni organi (tožilstvo, sodišča). Za nadzor nad temi institucijami in za zakonsko urejanje tega področja so odgovorna pristojna ministrstva: Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za Finance in Ministrstvo za zdravje.

Zaradi suma korupcije pristojnih državnih institucij, ki naj bi delale v korist delodajalcev (se z njimi dogovarjale za odlog plačil prispevkov) in naj bi opuščale dolžne ukrepe, naj bi bile podane ovadbe Komisiji za preprečevanje korupcije.

Zato podajava poslanca DZ RS Vladi RS pobudo za razrešitev navedene problematike.

Vlada RS naj nemudoma in celovito pristopi k reševanju problema neplačil plač delavcev in prispevkov za socialno ter zdravstveno varnost z naslednjimi ukrepi:
Presodi naj se ustavnost in zakonitost ureditve, ki omogoča DURSu oz. ZPIZu in ZZZS dogovarjanje z delodajalci o odlogu plačil prispevkov, saj gre za dogovarjanje o delu dohodka zaposlenih brez vednosti  tistih, ki so lastniki tega dela dohodka in nosijo posledice dogovarjanj teh institucij skupaj s tistimi, ki jih ti delavci preživljajo. Zavestno neplačilo prispevkov je namreč tudi kaznivo dejanje.
Nemudoma naj pristojna ministrstva izvršijo nadzor nad delom Inšpektorata RS za delo, DURSa, ZPIZa, ZZZS in tožilcev. Izvedeni nadzor naj ima za rezultat korenite spremembe v delu Inšpektorata RS za delo in po potrebi tudi ostalih državnih institucij ter posameznikov. V kolikor so za oškodovanja delavcev odgovorne institucije države, je država dolžna poravnati neplačane prispevke ter vložiti ovadbe proti odgovornim osebam teh institucij.
DURS naj najmanj 1-krat letno obvesti zaposlene o vplačilih prispevkov delodajalcev, tako da bo iz obvestil jasno razvidno ali delodajalci v celoti izpolnjujejo svoje zakonske dolžnosti.
Ustanovi naj se medresorsko skupino iz predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za Finance in Ministrstva za zdravje. Skupina naj pripravi predloge zakonskih sprememb, s katerimi bi se učinkovito preprečilo  možnosti zlorab delodajalcev  na področju delovne, socialne in zdravstvene varnosti delavcev ter korupcijo. Po vzoru socialno varnih držav naj se v roku 6 mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti ter uredi socialno in zdravstveno varnost zaposlenih v primerih, ko delodajalec ne bi izpolnil svojih obveznosti iz delovnega razmerja.

vir: http://www.socialnidemokrati.si/mediji/novica/271/neplacevanje-prispevkov-ogroza-varnost-delavcev/

Objavljeno v DogodkiKomentarjev (0)


Naše Flickr fotke- Poglej te vse fotke